VDSS Sklep Psp 263/2017

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v II. in III. točki izreka glede vzroka začasne nezmožnosti za delo razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

1Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 25. 4. 2016 in 8. 4. 2016 (I. točka izreka), ugotovilo, da je tožeča stranka začasno nezmožna za delo za polni delovni čas zaradi bolezni od 11. 4. 2016 do 25. 9. 2016 (II. točka izreka) ter zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, kjer tožeča stranka zahteva, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu od 10. 4. 2016 do 25. 9. 2016 (III. točka izreka). S sklepom je tožbo v delu, kjer je tožeča stranka zahtevala priznanje začasne nezmožnosti za delo za polni delovni čas zaradi poškodbe pri delu na dan 10. 4. 2016, zavrglo (IV. točka izreka) in naložilo toženi stranki, da tožeči stranki povrne stroške postopka v višini 245,79 EUR (V. točka izreka).

Sledilo je mnenju sodnega izvedenca, da tožnik ni bil zmožen za opravljanje dela v spornem obdobju, kot vzrok je izvedenec navedel bolezen.

2Zoper sodbo se glede vzroka začasne nezmožnosti za delo pritožuje tožeča stranka. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje vzrok nezmožnosti za delo šteti kot nesporno dejstvo ter tožbenemu zahtevku tudi v tem delu ugoditi. V nasprotnem primeru pa, upoštevajoč tudi preiskovalno načelo, najprej raziskati dejansko stanje in šele nato, v primeru, da bi se izkazalo za nedokazano tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa ni mogoče razumeti, zakaj je sodišče tožbeni zahtevek tožeče stranke glede vzroka nezmožnosti za delo zavrnilo. Sodišče bi moralo upoštevati odločbo tožene stranke z dne 14. 2. 2017 in odrediti dopolnitev izvedenskega mnenja, ne pa da je odločilno dejstvo ostalo neraziskano. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo tudi v odločbo tožene stranke z dne 14. 2. 2017 iz katere izhaja, da je vzrok nezmožnosti za delo v spornem obdobju poškodba pri delu in ne bolezen. Vendar sodišče ni obrazložilo, zakaj dokončni odločbi toženke glede vzroka nezmožnosti za delo ni sledilo. Tožena stranka dejstva, da je bil vzrok nezmožnosti za delo poškodba pri delu in ne bolezen, ni prerekala in na modifikacijo tožbenega zahtevka sploh ni odgovorila. Tako bi moralo sodišče obravnavano dejstvo šteti za nesporno in tudi v tem delu ugoditi tožbenemu zahtevku. Sodni izvedenec v času izdelave izvedenskega mnenja z navedeno odločbo ni razpolagal, saj odločbe še ni bilo ne v sodnem ne v upravnem spisu, ker je v tem času o tem odločala pritožbena komisija tožene stranke. Tožeča stranka res ni podala pripomb na izvedensko mnenje zaradi navedenih okoliščin (izvedensko mnenje je bilo sodišču vrnjeno 23. 2. 2017, odločba tožene stranke je bila izdana 14. 2. 2017, tožeča stranka je odločbo sodišču posredovala 21. 2. 2017). Tako bi moralo sodišče navedeno dejstvo razčistiti že po uradni dolžnosti. Sodba v zvezi s tem nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je tudi opustilo uporabo določb ZPP v primeru spremembe tožbe in odločilo mimo navedb strank. Sodišče bi moralo tudi upoštevati, da je v primeru začasne nezmožnosti za delo iz razloga poškodbe pri delu nadomestilo bistveno višje od nadomestila za primer bolezni. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ostalo dejansko stanje glede vzroka poškodbe pri delu nepopolno ugotovljeno. Pri tem sodišče prve stopnje ni v zadostni meri razčistilo razhajanje med ugotovitvami izvedenca, glede vzroka nezmožnosti za delo in ugotovitvami zdravstvene komisije tožene stranke v odločbi z dne 14. 2. 2017, kjer iz obrazložitve izhaja, da je tožnik še v letu 2017 (19. 1. 2017 do 3. 5. 2017) nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu.

5Pritožba utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da razlogi sodbe glede vzroka začasne odsotnosti z dela niso jasni. Sodišče v 8. točki obrazložitve sklene, da je kot podlago za izdajo odločitve sprejelo mnenje sodnega izvedenca, ki je podano na osnovi proučitve celotne medicinske dokumentacije, zdravstvenega kartona in osebnega pregleda tožnika ter upoštevajoč delo, ki ga tožnik opravlja. Prvostopenjsko sodišče v zvezi s tem spregleda 4. pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 21. 2. 2017, ki jo je sodišče prejelo preden je prejelo izvedensko mnenje. V tej vlogi je tožeča stranka opozorila na odločbo tožene stranke z dne 14. 2. 2017, katero je prejela dne 20. 2. 2017 in je iz nje razvidno, da je zdravstvena komisija tožene stranke glede vzroka nezmožnosti za delo tožeče stranke štela poškodbo pri delu in ne bolezen ter je v tej smeri bil tudi spremenjen tožbeni zahtevek. Tožeča stranka je torej že preden ji je bilo posredovano izvedensko mnenje zahtevala, da se ugotovi, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu.

6Iz odločbe tožene stranke z dne 14. 2. 2017 (v priloga A33) izhaja, da so se težave tožnika začele dne 9. 2. 2014, ko mu je velika ledena masa s strehe velikosti cca 2 m x 0,6 m x 0,20 m padla na vrat in levo roko. Takrat je delal kot podizvajalec za komunalno podjetje in je čistil žled na prizadetem področju. Od takrat se mu je leva roka začela sušiti. Julija 2014 je bil operiran ulnarni živec v kubitalnem kanalu in septembra 2015 še utesnitev medianega živca levo. Po operaciji se je stanje malo izboljšalo, vendar moči ni pridobil in tudi bolečine se niso zmanjšale. Navedeno nesrečo, ki so jo potrdile tri priče je zdravstvena komisija tožene stranke štela kot poškodbo pri delu tudi za bolniški stalež od 19. 1. 2017 do 3. 5. 2017.

7Iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca ne izhaja določno, zakaj je ta menil, da je bolniški stalež v spornem obdobju posledica bolezni. To ni pojasnilo v zavrnilnem delu zahtevka niti sodišče. V tem delu sodba ni obrazložena in se niti ne da preizkusiti. Zgolj to, da tožnik po prejemu izvedenskega mnenja ni imel v smeri vzroka bolniškega staleža še dodatnih navedb ne pomeni, da je tudi v tem delu bilo potrebno slediti izvedenskemu mnenju, ki je v tem delu neobrazloženo in bi se moral prvostopenjskemu sodišču, glede na predloženo odločbo tožene stranke z dne 14. 2. 2017, porajati utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja glede vzroka staleža.

8Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je tožeča stranka glede vzroka začasne odsotnosti z dela tožbo spremenila, v kar je tožena stranka privolila (drugi odstavek 185. člena ZPP), saj se je spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi in niti ni prerekala tožbe v spremenjenem delu.

9Na podlagi dosedaj navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 354. členom ZPP pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo glede ugotovitve razloga začasne nezmožnosti za delo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. V okviru novega sojenja bo moralo sodišče navesti odločilne razloge glede vzroka začasne nezmožnosti za delo ter se pri tem opredeliti tudi do odločbe zdravstvene komisije tožene stranke z dne 14. 2. 2017 ter tako dopolniti dejansko stanje glede vzroka začasne nezmožnosti za delo. Pri tem bo ali pridobilo dopolnilno pisno izvedensko mnenje ali izvedenca na glavni obravnavi zaslišalo v navedeni smeri in po potrebi izvedlo še druge dokaze. Šele po dopolnitvi dokaznega postopka bo lahko sodišče glede razveljavljenega dela ponovno odločilo.

10V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridržalo za končno odločbo.