VSL sklep IV Cp 797/2016

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremeni, tako da se glasi:

„Predlagatelj je dolžan povrniti stroške nasprotne udeleženke v znesku 542,28 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Udeleženca sama krijeta svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je spremenilo z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1807/2012-IV z dne 18. 12. 2012 določene stike med mladoletnim otrokom in njegovim očetom (tako kot izhaja iz I. točke izreka), in sicer tako, da otrok preživi pri očetu vsak drugi vikend od petka popoldan do nedelje zvečer in vsak torek popoldan do srede zjutraj. V tednu, ko oče nima stika čez vikend, so stiki še v četrtek popoldan, kadar stik pade na praznik pa pride oče po otroka že ob 9.00 uri. Glede poletnih počitnic je sklenilo, da otrok z očetom preživi od prve do druge sobote in od tretje do četrte sobote v juliju ter od prve do druge sobote in tretje do četrte sobote v avgustu. Božične praznike v letu 2015 preživi pri materi, novoletne pa pri očetu, medtem ko praznike v letu 2016 preživi obratno. V primeru, ko zaradi bolezni otroka stik ni možen, se nadomesti ob naslednjem koncu tedna (I. točka izreka). Nasprotni udeleženki je naložilo izročitev otrokove osebne in zdravstvene izkaznici ob stikih z očetom (II. točka izreka) in zavrnilo, kar je predlagatelj zahteval več ali drugače (III. točka izreka). Vsakemu udeležencu je naložilo kritje svojih stroškov postopka (IV. točka izreka).

2Nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je sodišče obseg in način izvajanja stikov določilo preko obsega, ki ga je predlagala izvedenka. Meni, da stiki od torka do srede (2. alineja I. točke izreka) posegajo v otrokovo pravico do rednega ritma izvajanja stikov, saj so od julija 2015 stiki potekali ob sredah. Pojasnjuje, da sprememba ritma stikov predstavlja za otroka stres in izpodbijanemu sklepu očita izostanek razlogov. Opozarja na mnenje izvedenke, da je otrok razdvojen med starša in zaznava njun medsebojen negativni odnos. Prvostopenjskemu sodišču očita prekoračitev izvedenskega mnenja tudi pri določitvi stikov po 3. alineji I. točke izreka, to je glede stikov ob četrtkih popoldne. Pritožnica poudarja, da sodišče ni upoštevalo ustnega mnenja izvedenke, kjer je pojasnila, da je za otroka preobremenjujoče, da bi se večkrat vozil iz L. v K., zaradi česar naj bi bilo zanj najkoristneje, da le enkrat prespi oziroma da so stiki le enkrat tedensko. Meni, da je sodišče povzelo obseg stikov najširše iz vsebine pisnega mnenja in ustne dopolnitve. Nadalje nasprotuje določitvi stikov ob praznikih (4. alineja I. točke izreka) in navaja, da sodišče ni imelo podlage v predlogu, niti v mnenju izvedenke, da oče prevzame otroka že ob 9.00 uri. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje samovoljno in neobrazloženo spremenilo ritem stikov, kadar sovpada s praznikom, saj je odločilo v nasprotju z mnenjem izvedenke, s čimer je poseglo v pravico otroka do stikov z materjo in v pravico nasprotne udeleženke do družinskega življenja. Po mnenju pritožnice je sodišče poseglo v navedene pravice tudi z določitvijo stikov v času poletnih počitnic, ker naj bi prekoračilo ugotovitve izvedenke o obsegu stikov. Sklicuje se na pisno mnenje izvedenke, naj se stiki vršijo po 1 teden, lahko tudi dvakrat v enem mesecu (list. št. 111), kar pomeni, da stikov dvakrat po en teden tako v juliju kot tudi v avgustu izvedenka ni opredelila kot največje otrokove koristi. Poudarja, da je sodišče neobrazloženo odstopilo od sodne prakse, ker naj bi določilo stike v nasprotju z izvedenskim mnenjem. Pritožnica pojasnjuje, da so stiki določeni preobsežno, saj sama nima celotnega vikenda z otrokom, prav tako naj bi ji bilo onemogočeno koriščenje turističnih aranžmajev, ki so vsi sestavljeni iz sedmih nočitev. Obrazložitvi izpodbijanega sklepa očita izostanek razlogov o konkretnih dejstvih, kako je predlagatelj sposoben zadovoljiti otrokove potrebe. Izostala je tudi obrazložitev, kako bi starša poenotila različna vzgojna merila. Meni, da bo otrok v stiski zaradi prepogostega prehajanja med staršema, saj bi morala sprva razrešiti medsebojno nezaupanje. Nasprotuje določitvi nadomestnih stikov, ker naj bi vnašali nered in rušili ritem stikov ter se sklicuje na ugotovitev izvedenke, da otroku koristi enakomeren ritem stikov. Navaja, da predlagatelj ni trdil, da bi nasprotna udeleženka zlorabljala bolezen za onemogočanje stikov, odločitev o nadomeščanju stikov pa je ostala neobrazložena, saj sklep nima razlogov, zakaj je nadomestitev stika potrebna. S tem je sodišče poseglo v pravico do sodnega varstva in enakega varstva pravic, kakor tudi do otrokove pravice do kvalitetnega časa z mamo, do stikov z materjo in družinskega življenja, saj je stik omejen na zdravljenje otroka in sili pritožnico k vožnji bolnega otroka proti navodilom zdravnika. Po stališču pritožnice odločitev, naj bolan otrok preživlja stike z očetom, predstavlja nevarnost za otrokov razvoj. Opozarja, da je v času bolezni potrebna komunikacija med staršema, ki za otroka predstavlja stres, obrazložitev izpodbijanega sklepa pa nima razlogov o poteku komunikacije glede zdravljenja. Izpodbija tudi stroškovno odločitev in navaja, da so stroški izvedenca skupni, zato bi ju morala udeleženca kriti po enakih delih. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek prvostopenjskemu sodišču.

3Predlagatelj je na pritožbo pravočasno odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožba neutemeljeno nasprotuje obsegu in načinu izvajanja stikov v 2. - 5. alineji I. točke izreka izpodbijanega sklepa. Pri odločanju o stikih predlagatelja s sinom je sodišče prve stopnje izhajalo iz določbe prvega odstavka 106. člena ZZZDR in stike uredilo, tako da je sledilo koristim otroka. Upoštevalo je namen stikov, ki ni le v tem, da tisti od staršev, ki z otrokom ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe, temveč je predvsem v tem, da stiki preprečijo odtujitev otroka z nerezidenčnim staršem, to je da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti(1). Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da sta oba udeleženca skrbna starša, ki imata otroka rada, nanju je navezan tudi mladoletni A. A., kateremu so pogosti stiki z očetom v korist, saj si jih želi in se jih veseli. Navedeno izhaja iz izvedenskega mnenja, in sicer da ima sin do očeta pozitiven čustven odnos, je ob njemu sproščen, igriv, primerno vodljiv in sodelujoč (list. št. 109)(2). Podobno mnenje je izrazil tudi Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD), in sicer da so bili dosedanji stiki otroku v korist, prav tako mu bo koristilo, če se stiki povečajo (list. št. 59). Ob upoštevanju mnenja CSD in ugotovitev izvedenke, pritožbeno sodišče ocenjuje, da mladoletnemu A. A. koristijo redni stiki z očetom v obsegu, ki ga je določilo prvostopenjsko sodišče in ne vidi razlogov za njihovo drugačno ureditev. Iz spisovnih podatkov ne izhaja nič, kar bi kazalo na to, da stiki ne bi bili v korist otroku, še manj, da bi bil predlagatelj neprimeren za izvrševanje stikov(3).

6Ne držijo pritožbeni očitki, da je sodišče stike določilo preko obsega, ki ga je predlagala izvedenka. Glede tedenskih stikov, določenih v 2. in 3. alineji(4), je prvostopenjsko sodišče v celoti sledilo izvedenskemu mnenju, v katerem je izvedenka predlagala, da ima otrok stik z očetom vsak torek, ko pri očetu prespi, in dodaten stik v četrtek popoldan, v tednu, ko oče nima stika za vikend (glej list. št. 111, tretji odstavek). Pri svojem izvedenskem mnenju je izvedenka vztrajala tudi ob ustnem zaslišanju na naroku 27. 10. 2015, kjer je povedala, da je najboljše stik za otroka, da tudi čez teden eno noč prespi pri očetu, s katerim ima svoj večerni ritual (list. št. 164). Sodišče prve stopnje je v 15. točki obrazložitve natančno pojasnilo, da je dodaten stik namenjen ohranitvi kontinuiranosti stikov z očetom in sledeč izvedenskemu mnenju presodilo, da je večji obseg stikov (kot je bil določen z začasno odredbo) otroku v korist. Preko rednih, pogostih stikov bo namreč mladoletni A. A. ohranil povezanost s predlagateljem, s katerim ne živi. Drugačna ureditev bi pomenila, da kadar ni stikov ob vikendu, otrok očeta praktično en teden ne vidi. To po oceni pritožbenega sodišča otroku ne more biti v korist, predvsem ob upoštevanju pojasnila izvedenke, da je v tem razvojnem obdobju za otroka zelo pomembno, da se stiki izvajajo dovolj pogosto in kontinuirano (list. št. 111), torej da sin preživi čim več časa z očetom (nerezidenčnim staršem), s katerim ima sproščen in pristen odnos(5).

7Drugačne odločitve nasprotna udeleženka ne more doseči z navedbami, da je za otroka najkoristneje, da pri očetu prespi le enkrat, ker so zanj večkratne vožnje iz L. v K. preveč obremenjujoče. Stiki so bili med tednom določeni le z eno nočitvijo, kar je skladno z ustno podanim mnenjem izvedenke ob zaslišanju (list. št. 164), da naj med tednom pri očetu otrok prespi le eno noč. Pritožnica stališče izvedenke(6) razlaga izven konteksta ustno podanega mnenja, saj je mogoče iz predhodno podanega izvedenskega mnenja jasno razbrati, da je predlagala eno nočitev med tednom poleg nočitve med vikendom, kadar ima stik oče(7). Nedvomno sicer vsak stik otroka s staršem, s katerim ne živi, in vrnitev k staršu, kateremu je zaupan v vzgojo in varstvo, zanj predstavlja določeno obremenitev in stres. Toda to je zaradi odločitve staršev, da ne želita več živeti skupaj, postalo del otrokovega življenja in kot takega ga je treba sprejeti. Ker pa so stiki za otroka koristni, je dolžnost staršev, da mu v kar največji meri nudita podporo in čim lažje prehajanje od enega k drugemu, predvsem pa, da se medsebojno spoštujeta in vpričo otroka ne izražata negativnih čustev drug do drugega, ki izvirajo iz njunega neuspelega razmerja(8).

8Ob povedanem so neprepričljive pritožbene navedbe, da tako določeni stiki predstavljajo spremembo ritma in stres za otroka, ki je razdvojen med starša. Po strokovni oceni izvedenke stiki za mladoletnega sina ne pomenijo neposredne psihične obremenitve in mu ne povzročajo čustvene stiske, temveč največje psihično breme zanj predstavlja odnos med očetom in materjo oziroma materino prepričanje, da oče zanj ni varen, ni vreden zaupanja, je slab človek in ne zna poskrbeti za njegove osnovne potrebe (list. št. 109). Res ima slaba komunikacija med staršema na otroka že posledice, saj se je že naučil igrati dvojno vlogo. Vendar pritožbeno sodišče s tem v zvezi opozarja na ugotovitve izvedenke, da bo šele po spremembi nezaupljivega odnosa na strani matere otrok neobremenjen - šele potem, ko bo mati dejansko verjela, da je sin pri očetu varen, da ta zna poskrbeti za njegove potrebe in da na stikih ni žrtev zlorab, bo otrok hodil na stike in se iz njih vračal neobremenjen in sproščen (list. št. 109). Pritožbeno sodišče tudi ne sledi pritožnici, da bo otrok izpostavljen stresu zaradi nezaupanja med udeležencema, ki ne bosta mogla poenotiti vzgojnih metod, saj tovrstne nekonkretizirane in hipotetične navedbe ne predstavljajo utemeljenih razlogov za omejitev stikov otroka z očetom, saj mu to ne bi koristilo. V največjo otrokovo korist je, da starša uredita medsebojno komunikacijo v tolikšni meri, da dosežeta soglasje glede vzgoje, da si ob prevzemu otroka izmenjata pomembna sporočila glede otroka ter predvsem da se pred njim vzdržita sovražnega vedenja drug do drugega.

9Ni mogoče pritrditi pritožnici, da prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za določitev stikov po 4. alineji I. točke izreka(9). Takšna določitev stikov je skladna z izvedenskim mnenjem, po katerem naj stiki med prazniki potekajo izmenično pri enem in drugem staršu in po katerem naj sodišče točno določi potek stikov ob praznikih (list. št. 111) v izogib morebitnih nesoglasij med njima. Prav tako ne drži, da predlagatelj ni predlagal ureditve stikov za praznike in dela proste dni, saj je že v predlogu izpostavil željo, da si udeleženca izmenično delita praznike (glej list. št. 7 in 50). Tudi sicer prvostopenjsko sodišče v sporih o stikih ni vezano na postavljene zahtevke (drugi odstavek 408. člena ZPP). Po predlogu za določitev otrokovih stikov namreč sodišče uredi stike tako, da se pri tem v največji možni meri upošteva otrokova korist, zato omenjeni pritožbeni očitek ne zdrži kritične presoje. Nerazumljive so tudi pritožbene navedbe, da določitev stika posega v pravico otroka do stikov z materjo in v pravico do družinskega življenja ter vnaša spremembe v utečen red stikov, saj se nanaša le na tiste praznike, ki sovpadajo z dnem, ko ima pravico do stika oče (in ne mati), torej le kadar bi na dan praznika imel oče pravico do stikov. Če dan ni prost, je otrok v vrtcu in ne pri materi, zato o spremembi ritma stikov ni mogoče govoriti. Ker je sodišče prve stopnje presodilo, da starša nista zmožna medsebojne komunikacije in dogovarjanja, je pravilno opredelilo obseg stikov, tako da oče prevzame otroka že ob 9.00 uri, kadar stik pride na dan praznika, saj je na ta način preprečilo nesporazume glede poteka stikov, ko vrtca ni.

10Zmotno je tudi stališče nasprotne udeleženke, da je sodišče z določitvijo obsega stikov v času poletnih počitnic prekoračilo ugotovitve izvedenke in posledično poseglo v pravico do stikov in družinskega življenja matere. Res izvedensko mnenje vsebuje nekoliko nejasno priporočilo stikov, in sicer „v juliju in avgustu, torej v času poletnih počitnic po en teden, lahko tudi dvakrat v enem mesecu“ (list. št. 111). Vendar je ob ustnem zaslišanju izvedenka natančno pojasnila, da ni ovir, da otrok „preživi dvakrat po en teden v mesecu juliju in dvakrat po en teden v mesecu avgustu“, kar je skladno tudi s priporočilom CSD, da je predlagatelj vsak mesec štirinajst dni z otrokom (list. št. 59). Ker je prvostopenjsko sodišče stike v času poletnih počitnic določilo ob upoštevanju izvedenskega mnenja in mnenja CSD, ni mogoče pritrditi pritožnici, da gre za odstop od sodne prakse, ki naj bi predstavljal kršitev pravice do enakega varstva pravic in do sodnega varstva. Tudi očitek, da so stiki določeni preobsežno, ker naj bi pri očetu preživel 8 dni, medtem ko ima mati le 7 dni, ne zdrži resne presoje. Tako oče kot mati imata namreč enako število ur oziroma dni z otrokom, saj ga oba prevzameta ob sobotah ob 18.00 uri in ga vrneta ob isti uri naslednjo soboto.

11Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da določitev stikov v času poletnih počitnic (po 5. alineji I. točke izreka) izključuje siceršnjo ureditev stikov - vikend in tedenskih stikov. Življenjsko logično je, da v primeru strnjenega bivanja pri enemu od staršev v času počitnic, otrok v vmesnem vikendu nima stikov z drugim od staršev. Ob povedanem bi določitev stikov na način, za katerega se zavzema nasprotna udeleženka (zgolj en teden z očetom v juliju in en teden v avgustu), pomenila, da otrok v daljšem časovnem obdobju (v preostalih treh tednih v juliju in avgustu) ne bi imel stikov z očetom. Pritožbeno sodišče ne najde prav nobenega razloga, ki bi utemeljeval popolno odsotnost stikov med predlagateljem in mladoletnim sinom v juliju in avgustu v preostalih treh tednih. V otrokovo največjo korist je, da stiki s tistim od staršev, ki mu otrok ni dodeljen v vzgojo in varstvo (in torej že zato z njim preživi bistveno manj časa), potekajo redno in kontinuirano. Ureditev stikov, ki bi povzročila, da otrok z očetom kar tri tedne v mesecu ne bi imel stikov, ne bi bila v njegovo korist, kar nenazadnje izhaja tudi iz izvedenskega mnenja (list. št. 111) in mnenja CSD (list. št. 59). Pritožbeni očitki, da so vsi turistični aranžmaji sestavljeni iz sedmih nočitev, niso resnični, tudi sicer pa so za odločitev o stikih povsem nerelevantni. Med udeleženci vedno obstaja možnost drugačnega dogovora zaradi udeležbe na turističnih aranžmajih. Če dogovor ne bo možen, pa bo nasprotna udeleženka pri počitnicah morala iskati aranžmaje znotraj časovnih okvirov stikov.

12Trditve pritožnice, da predlagatelj ni podal trditev o zlorabi bolezni za preprečitev stikov, niso relevantne, saj sodišče v sporih o stikih ni vezano na postavljene zahtevke (drugi odstavek 408. člena ZPP), temveč mora upoštevati največjo korist otroka(10). Ni res, da takšna odločitev posega v pravico do preživljanja kvalitetnega časa z otrokom in spreminja ustaljeni ritem stikov. Zaradi bolezni režima stikov ni potrebno spreminjati, temveč lahko oče poskrbi za otroka tudi takrat, ko bo ta bolan. Nasprotna udeleženka ne more doseči drugačne odločitve z navedbami, da sodišče ni pojasnilo, kako naj poteka komunikacija glede zdravljenja otroka. Starša se namreč morata sporazumeti o zdravljenju otroka v primeru bolezni ne glede na to, pri kateremu od staršev se nahaja. V skladu s 113. členom ZZZDR odločata oba starša o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo tudi kadar ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka.

13Utemeljeno pritožba graja stroškovno odločitev. Izvedba dokaza z izvedencem je bila potrebna zaradi ugotovitve, kakšna odločitev o stikih je v največjo korist otrok, kar je bilo v interesu obeh udeležencev. Stroški sodne izvedenke torej predstavljajo skupne stroške postopka, za katere je prav, da jih udeleženca krijeta po enakih delih. Zato vsak udeleženec krije polovico stroškov za izvedbo tega dokaza (drugi odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Celotni stroški sodne izvedenke znašajo 1.119,56 EUR(11), zato vsaka stranka krije 559,78 EUR. Prav tako skupne stroške predstavlja znesek sodne takse 35,00 EUR, ki jo je plačal predlagatelj. Ker je nasprotna udeleženka založila stroške za izvedenko, ji je predlagatelj dolžan povrniti pravdne stroške v znesku 542,28 EUR(12), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek 299. člena OZ in drugi odstavek 313. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato ustrezno spremenilo stroškovno odločitev (IV. točko izreka izpodbijanega sklepa) tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14Skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP) se je pritožbeno sodišče opredelilo le do navedb pritožnice, ki so odločilnega pomena(13).

15V preostalem delu pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, nespremenjenem delu (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

16O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške.

-------------

Op. št. (1): Namen stikov je preprečiti odtujitev otroka in v čim večji meri ohranitev odnosov, ki obstajajo med starši in otroki, ko živijo skupaj (glej Uvodna pojasnila k Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), str. 52).

Op. št. (2): Oče je zmožen pozitivnega čustvenega sprejemanja sina, ustrezen pri zagotavljanju otrokovih potreb po preživetju, varnem in stabilnem ter urejenem okolju, po gibanju in pridobivanju novih izkušenj in je dovolj kompetenten v starševski vlogi za izvajanje kvalitetnih in rednih stikov s sinom (list. št. 110, drugi odstavek 4. točke). Zato ne držijo pritožbeni očitki o izostanku razlogov o očetovi sposobnosti zadovoljiti otrokove potrebe.

Op. št. (3): Ravno nasprotno je iz izvedenskega mnenja razbrati, da je ravnanje otroka v materini prisotnosti nekoliko regresivno, medtem ko je v očetovi prisotnosti bolj samostojen (list. št. 108).

Op. št. (4): Od torka popoldne do srede zjutraj in v tednu, ko oče nima stika med vikendom še popoldanski stiki ob četrtkih.

Op. št. (5): Dodati velja, da so tedenski stiki že z začasno odredbo z dne 18. 12. 2002 (priloga A3) potekali z nočitvijo iz ponedeljka na torek, kadar je otrok vikend preživel z očetom oziroma v sredo popoldne, kadar ni bilo stika ob vikendu z očetom. Podobno so bili določeni tudi z začasno odredbo 14. 7. 2015 (glej list. št. 140), in sicer z nočitvijo kadar ni bilo stikov ob vikendu oziroma s popoldanskim stikom, kadar je imel oče stike med vikendom. Zato ne držijo pritožbene navedbe, da takšna določitev predstavlja za otroka stresno spremembo ritma stikov. Neutemeljeno pritožnica navaja tudi, da je za mladoletnega A. A. preobremenjujoča večkratna vožnja iz L. v K., saj pride do vožnje med tednom le enkrat (ob torkih), medtem ko je v četrtek predviden le popoldanski stik, ko oče otroka ne bi vozil v K.

Op. št. (6): Ki je izpovedala, da je najboljši stik za otroka, da enkrat čez teden prespi pri očetu, da ni preveč teh voženj (list. št. 164).

Op. št. (7): Izvedenka je namreč pojasnila le, da je za otroka primerneje, da se vikend stik zaključi že v nedeljo zvečer (in ne šele v ponedeljek zjutraj), da se otroku prihrani jutranja vožnja v vrtec.

Op. št. (8): VSL sklep IV Cp 2141/2015 z dne 29. 7. 2015

Op. št. (9): Kadar stik pade na praznik, pride oče na njegov dom ob 9.00 uri.

Op. št. (10): Tudi sicer te trditve pritožnice niso resnične, saj je predlagatelj že v predlogu 5. 12. 2013 (list. št. 6) navajal, da v primeru bolezni nadomestni stik z otrokom ni bil dovoljen, v vlogi z dne 26. 6. 2015 (list. št. 93) pa pojasnjeval, kako mu nasprotna udeleženka preprečuje stike.

Op. št. (11): S sklepom z dne 3. 7. 2015 (list. št. 119 – 121) je sodišče odmerilo nagrado v višini 860,20 EUR za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja, medtem ko je bila z odločbo IV Cp 797/2016 z dne 20. 4. 2016 določena nagrada v znesku 259,36 EUR za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma za ustno podajanje izvida in mnenja.

Op. št. (12): Znesek predlagateljevega dela stroškov sodne izvedenke v višini 559,78 EUR, zmanjšan za plačilo dela sodne takse, ki odpade na nasprotno udeleženko v višini 17,50 EUR.

Op. št. (13): Tako se ni opredelilo do pritožbenih navedb o izostanku razlogov o konkretnih dejstvih predlagateljeve sposobnosti zadovoljiti otrokove potrebe in o razlogih, kako bosta udeleženca poenotila vzgojna merila ter o poteku komunikacije glede zdravljenja otroka. Prav tako ni odgovarjalo na trditve, da nadomestni stiki vnašajo nered in spreminjajo ritem stikov.