VSRS Sklep I Up 338/2015

Ugovor se zavrže.

1Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožnikov (v nadaljevanju pritožnikov) zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1019/2015-7 z dne 28. 9. 2015, s katerim je to sodišče kot nedovoljeno zavrglo pritožbo pritožnikov zoper svoj sklep I U 1019/2015-5 z dne 3. 9. 2015, s katerim je zavrnilo ugovor pritožnikov zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.

2Zoper navedeni sklep Vrhovnega sodišča vlagata pritožnika ugovor.

3Ugovor ni dovoljen.

4Na podlagi prvega odstavka 127. člena Ustave Republike Slovenije je Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi. Ne v Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ne v katerem drugem zakonu ni podana pravna podlaga, na podlagi katere bi bilo mogoče zoper sklep Vrhovnega sodišča, izdanega v pritožbenem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo, razen obnove postopka. Tudi v upravnem sporu je namreč prav Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi zadnja sodna stopnja odločanja.

5To velja tudi, če vloženo pravno sredstvo pritožnikov štejemo za pritožbo ali za revizijo. Glede revizije ZUS-1 v prvem odstavku 83. člena izrecno določa, da se lahko revizija vloži (le) zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji. Na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 pa je pritožba kot redno pravno sredstvo dovoljena zoper sklep, če tako določa ta zakon. V vseh primerih pa je na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUS-1 dovoljena posebna pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim se onemogoči nadaljnji postopek. Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu pa ni predpisano, da bi bilo dopustno vložiti pritožbo tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to odločalo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča.

6Ugovor zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bilo odločeno o pritožbi pritožnikov, se po presoji Vrhovnega sodišča šteje za nedovoljenega. Po smiselni uporabi določb prvega odstavka 343. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, je zato Vrhovno sodišče ugovor pritožnikov zavrglo.