VSC sklep Cp 53/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodni cenilki in izvedenki gradbene stroke D. K. za opravljeno cenitveno delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 484,60 EUR (I. točka izreka), sklenilo, da sodna cenilka in izvedenka ni zavezanka za DDV (II. točka izreka) ter da plačilo v višini odmerjene nagrade izvrši finančno-računovodska služba sodišča iz vnaprej založenih sredstev na račun sodne cenilke (III. točka izreka).

Navedeno odločitev sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). V njej navaja, da večinska dedinja (predlagateljica - op. pritožbenega sodišča) brez potrebe izkorišča sodišče za svoje namene, saj ima od pravnomočnosti sklepa o dedovanju vse možnosti, da mu njegov delež izplača ali mu da del nepremičnin, česar pa ni storila. Sodni cenilki očita, da ni podala ocene, ali se nepremičnini lahko delita, ogled pa je opravila brez njegove prisotnosti. Ogleda se ni mogel udeležiti, ker mu teren ne omogoča dostopa do nepremičnin z invalidskim vozičkom, za kar ni poskrbela dedinja. Ogled nepremičnin je bil zato brezpredmeten in nepotreben, izvedenka pa tudi sicer ne pozna ozadja delitve dediščine in ne more pomagati pri reševanju te zadeve. Izvedenkina ocena dediščine oz. nepremičnin je bila nepotrebna, saj sta nepremičnini že ocenjeni s strani DURS. V nadaljevanju pritožbe se sklicuje na 143. člen Zakona o dedovanju, ki ureja ločitev zapuščine in je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov in bi ga sodišče prve stopnje moralo uporabiti. Navaja še, da dedinja zadevo namerno zavlačuje ter komplicira z izgovorom, da nima sredstev, da bi izplačala nujni delež v gotovini, kar pa ne drži, saj je z denarnimi sredstvi kupila stanovanje, namesto da bi poplačala upnikov nujni delež, on pa bi se izpisal iz zemljiške knjige kot solastnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da dedinji naloži plačilo sodnega izvedenca, saj ga je le-ta sama želela.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet presoje pritožbenega sodišča je pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje sodni cenilki in izvedenki gradbene stroke D. K. za izdelano izvedensko mnenje z dne 25. 10. 2013 odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške.

Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo (prvi odstavek 249. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 39. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - Ur. l. RS, št. 88/2010, 1/2012, 35/2013).

Poudariti je, da postopek z izvedenci vodi sodišče, ki določi tudi obseg naloge, ki jo naloži izvedencu (prim. prvi odstavek 252. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pravico do nagrade izvedenec pridobi, ko izdela izvedensko mnenje. Izvedensko mnenje je tisto delo, ki je bilo izvedencu naloženo s strani sodišča. Pri odločanju o odmeri nagrade pa ni pomembno, ali se stranke oz. udeleženci postopka strinjajo z izdelanim izvedenskim mnenjem ali ne in ali štejejo izvedensko mnenje za potrebno ali ne, pomembno je le, da izvedenec delo, ki mu je bilo po sodišču naloženo, opravi.

S sklepom z dne 26. 9. 2013 je sodišče prve stopnje izvedenki naložilo, da po vpogledu v spis in ogledu nepremičnin, ki sta predmet tega postopka, poda mnenje o možnosti fizične delitve nepremičnin in oceni njuno vrednost. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da sodna izvedenka ni podala ocene, ali se nepremičnini lahko delita, s tem pa ji smiselno očita, da ni opravila naloge, ki ji jo je naložilo sodišče prve stopnje. Iz izvedenskega mnenja z dne 25. 10. 2013 na list. št. 31 - 48 spisa izhaja, da je sodna izvedenka na strani 17 mnenja podala svojo oceno glede možnosti in smotrnosti delitve nepremičnin, ki sta predmet tega postopka. Prej navedene pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca se tako izkažejo za neutemeljene. Glede pritožbenih navedb nasprotnega udeleženca, da je izvedenka ogled nepremičnin opravila brez njegove prisotnosti, pa je pojasniti, da to ni razlog, zaradi katerega izvedenka ne bi bila upravičena do nagrade, tudi sicer pa prisotnost nasprotnega udeleženca ni pogoj za opravo ogleda izvedenke.

Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, da predlagateljica ni izplačala njegovega nujnega deleža oz. mu odstopila dela nepremičnin in mu zaradi ogleda ni omogočila dostopa do nepremičnin ter nadalje navedbe nasprotnega udeleženca, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti 143. člen Zakona o dedovanju, pa so v tem pritožbenem postopku neupoštevne, ker ne predstavljajo razlogov, ki se nanašajo na oz. bi lahko vplivale na pravilnost izpodbijanega sklepa o odmeri nagrade izvedenki.

Ker je torej izvedenka opravila nalogo, naloženo s strani sodišča prve stopnje, ji zato pripada nagrada za izvedensko delo in stroški, ki so ji v zvezi s tem nastali, v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Višine posameznih postavk nagrade in stroškov pa nasprotni udeleženec ni konkretizirano izpodbijal, uradni preizkus pritožbenega sodišča v tem delu pa tudi ni pokazal nepravilnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom ZNP).

Ob obrazloženem je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni bila storjena nobena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom ZNP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).