VDSS sodba Psp 440/2015

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem zavrnilnem delu (2. stavek II. točke izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije stroške pritožbe sama.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je odpravilo odločbi št. ... z dne 21. 1. 2014 in št. ... z dne 16. 8. 2012 (I. točka izreka). Tožnici je priznalo pravico do denarne socialne pomoči v obdobju od 1. 8. 2012 do 31. 1. 2013 v višini 260,00 EUR z uskladitvami, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Tožencu je naložilo izplačilo zapadlih zneskov denarne socialne pomoči z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožbeni zahtevek v delu, v katerem tožnica uveljavlja denarno socialno pomoč od 1. 2. 2013 do 28. 2. 2014 je zavrnilo (II. točka izreka). Obenem je tožencu naložilo, da tožnici povrne stroške postopka (III. točka izreka).

2Zoper zavrnilni del sodbe glede pravice do denarne socialne pomoči za čas od 1. 2. 2013 do 28. 2. 2014, se pritožuje tožnica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve tudi v tem delu tožbenega zahtevka in priglaša stroške pritožbe.

Meni, da je sodna interpretacija 3. odstavka 36. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih preozka, saj ji daje absolutno veljavo, ki ji po dejanski vsebini ne gre. Časovna omejitev je po njenem potrebna zaradi večje verjetnosti pri mlajših upravičencih, da se bodo okoliščine v zvezi s pridobivanjem dohodka spreminjale. Ne gre za absolutnost vlaganja vlog na 6 mesecev, temveč za zagotavljanje varnosti v zvezi z dejstvom, da se vlagatelju socialni položaj ni toliko spremenil, da bi nadaljnja izplačila predstavljala oškodovanje države.

Poudarja še, da se njen položaj ni izboljšal, zato ne vidi razloga, da ji sodišče ne bi moglo priznati pravice za celotno obdobje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je sodbo preizkusilo v izpodbijanem delu in v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

5Sodišče prve stopnje je na podlagi 81. člena ZDSS-1 v zvezi s 63. členom ZDSS-1 presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe z dne 21. 1. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 16. 8. 2012, ter s tem v zvezi, ali je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči, plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Z izpodbijanima odločbama je bilo namreč odločeno, da tožnica do navedenih pravic iz javnih sredstev ni upravičena.

6Drugače kot toženec, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožnica do navedenih pravic upravičena. Ob stališču, da ji je te pravice mogoče priznati le za šest mesecev od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve dne 4. 7. 2012, ji je pravice priznalo za obdobje od 1. 8. 2012 do 31. 1. 2013. Ta del sodbe je pravnomočen. Vtoževene pravice za obdobje od 1. 2. 2013 do 28. 2. 2014, pa je zavrnilo.

V pritožbenem postopku je tako sporno le, ali je tožnica do navedenih pravic upravičena tudi od 1. 2. 2013 do 28. 2. 2014. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožnici denarno socialno pomoč, in na njo vezani pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, mogoče dodeliti za največ šest mesecev.

7Pravico do denarne socialne pomoči ureja Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami). Gre za socialno varstveni prejemek, namenjen tistim, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati (2. člen ZSVarPre). Denarna socialna pomoč se praviloma dodeli za določeno časovno obdobje. Po 1. odstavku 36. člena ZSvarPre se dodeli za določen čas glede na okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči. Prvič se lahko dodeli največ za obdobje treh mesecev (2. odstavek 36. člena ZSVarPre). Skladno s 3. odstavkom 36. člena ZSVarPre se lahko dodeli ponovno, če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve, nespremenjene. Ponovno se lahko dodeli največ za obdobje šestih mesecev. Po 4. odstavku 36. člena ZSVarPre se sicer lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca. Ob pogojih iz 5. odstavka ZSVarPre se lahko denarna socialna pomoč dodeli trajno.

Pomeni, da se denarna socialna pomoč prvič dodeli največ za tri mesece, ob ponovnem uveljavljanju pa največ za šest mesecev, če so okoliščine nespremenjene. Le izjemoma, v kolikor zaradi določenih okoliščin, to je starosti, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin, ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca, se lahko dodeli za več kot šest mesecev, oziroma največ za eno leto. Določbe 2., 3. in 4. odstavka 36. člena ZSVarPre so jasne in jih ni mogoče tolmačiti tako, da se denarna socialna pomoč lahko dodeli brez časovne omejitve, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.

8V obravnavnem primeru tožnica v vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala niti dokazovala, da so bile pri njej do dokončnosti izpodbijane odločbe podane okoliščine, kot so starost, bolezen, invalidnost ali druge okoliščine, zaradi katerih ni bilo mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja. Izpovedala je, da je bila dalj časa upravičenka do denarne socialne pomoči, vendar ji vmes ta pravica zato, ker je delala, ni bila priznana. Zgolj to, da se tožničin socialni položaj ni izboljšal, brez zatrjevanih in dokazanih okoliščin, zaradi katerih v času do dokončnosti izpodbijane odločbe ni bilo mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja, ob uporabi 2. in 3. odstavka 36. člena ZSVarPre ne pogojuje drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje.

Sicer pa sodišče prve stopnje tudi pravilno razloguje, da bi bilo tožnici denarno socialno pomoč po preteku šestih mesecev od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, torej od 1. 2. 2013 dalje, mogoče priznati le na podlagi nove vloge.

9Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče skladno s 353. členom ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem zavrnilnem delu (2. stavek II. točke izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10Upoštevajoč 1. odstavek 154. člena ZPP v povezavi s 165. členom ZPP je pritožbeno sodišče sklenilo, da tožnica, ki s pritožbo ni uspela, krije svoje stroške sama.