VSL sklep II Cpg 950/2013

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 35729/2011 z dne 22. 3. 2011 v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (1. točka izreka), ter da se ugotovi, da ne obstajata v pobot ugovarjani terjatvi tožene stranke proti tožeči stranki, in sicer terjatev v višini 150,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 23,30 EUR od dne 14. 6. 2008 do plačila, od zneska 54,48 EUR od dne 15. 7. 2008 do plačila in od zneska 101,08 EUR od dne 15. 8. 2008 do plačila, ter terjatev v višini 91,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 11. 7. 2008 dalje do plačila (2. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh od vročitve prepisa sodbe sodišče prve stopnje plačati tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v višini 47,82 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (3. točka izreka).

2Zoper sodbo se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje tožena stranka zaradi kršitev določb pravdnega postopka in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne ter tožeči stranki naloži v povračilo pravdne in pritožbene stroške tožene stranke, oziroma podredno da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, v obeh primerih pa tožeči stranki naloži v plačilo stroške pritožbe tožene stranke, ki jih priglaša, v roku 8 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 8-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6Tožena stranka (med drugim) očita sodišču prve stopnje, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se je ne da preizkusiti. Pritožbeno zatrjuje, da je v svoji prvi pripravljalni vlogi izrecno navedla, da je tožeči stranki računa št. 34/2008 in 35/2008 delno plačala (stran 3 pripravljalne vloge), in sicer naj bi račun št. 34/2008 plačala delno v višini 74,00 EUR dne 4. 7. 2008 ter račun št. 35/2008 v višini 40,00 EUR dne 2. 6. 2008. Zakaj sodišče tega ni upoštevalo, po prepričanju pritožnice iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno.

7Pritožbeni očitek je utemeljen. Pritožbeno sodišče sicer pojasnjuje, da v tem delu ne gre za bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč za bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnica uveljavlja. Pritožbeno sodišče poudarja, da pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi odločbe tudi opredeli. (1), (2) Tega pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo. Pritožnica tako utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do zatrjevanih delnih plačil računa št. 34/2008 v višini 74,00 EUR dne 4. 7. 2008 ter računa št. 35/2008 v višini 40,00 EUR dne 2. 6. 2008, ki so tudi po oceni pritožbenega sodišča pravno relevantna za odločanje o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka, zato je potrebna razveljavitev izpodbijane sodbe že iz tega razloga.

8Ne glede na to pa pritožbeno sodišče dodaja, da pritožnica utemeljeno očita tudi, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni mogoče ugotoviti podlage za utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 243,20 EUR od dne 11. 4. 2008 dalje do plačila. Po presoji pritožbenega sodišča je v tem delu sodbe podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se je ne da preizkusiti, ker so razlogi glede utemeljenosti vtoževanega in prisojenega plačila zakonskih zamudnih obresti nepopolni, nejasni in med seboj v nasprotju.

9Iz obrazložitve izpodbijane sodbe na eni strani izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je glede računa št. 20/2008 zahtevek utemeljen za plačilo zakonskih zamudnih obresti od dne 11. 4. 2008 do dne 20. 6. 2008, ker naj bi tožena stranka navedeni račun v celoti plačala dne 20. 6. 2008. Na drugi strani pa izhaja, da je sodišče ugotovilo, da znaša utemeljena terjatev tožeče stranke po računih št. 34/2008 in 35/2008 266,40 EUR od dne 18. 6. 2008 dalje do plačila, oziroma v ustrezno nižjem znesku, kot to izhaja iz predloga za izvršbo upoštevaje odločanje v mejah postavljenih zahtevkov. Navedeni razlogi ne omogočajo pritožbenega preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka glede stranske terjatve, t. j. plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 243,20 EUR od dne 11. 4. 2008 dalje do plačila, saj sodišče prve stopnje niti ni pojasnilo, od katerega zneska naj bi zakonske zamudne obresti tekle, niti ni jasen tek zakonskih zamudnih obresti za obdobje od 18. do 20. 6. 2008. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da v zvezi z računom št. 20/2008 ter ugotovitvijo, da je tožena stranka navedeni račun v celoti plačala dne 20. 6. 2008, izpodbijana sodba tudi ne poda razlogov glede vračunavanja izpolnitve, saj se glede na določbo 288. člena Obligacijskega zakonika v primeru, če dolžnik dolguje poleg glavnice tudi obresti, le-te vračunavajo tako, da se najprej odplačajo obresti in končno glavnica.

10Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP), v katerem naj odpravi zgoraj pojasnjene podane bistvene kršitev določb postopka.

11Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo že iz teh razlogov, se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

12Razveljavitev izpodbijane sodbe v 1. točki izreka glede glavne stvari ima za posledico razveljavitev tudi v 2. točki izreka, s katero je sodišče prve stopnje odločilo o utemeljenosti eventualnega pobotnega ugovora (kot obrambnega sredstva) tožene stranke.

13Razveljavitev odločitve o stroških postopka (3. točka izreka) je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

14Glede na to, da je višje sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

--------------------

(1) Glej A. Galič: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 60 in 61.

(2) Po stališču Ustavnega sodišča RS je tudi za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja in zaupanja v sodstvo zelo pomembno, da stranka, tudi če njenemu zahtevku ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih je obravnavalo in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni preprosto prezrlo (Odločba US RS, Up- 373/97 z dne 22. 02. 2001).