VSL sklep I Cp 2387/2015

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep o stroških postopka v točki III. izreka izpodbijane odločbe spremeni tako, da so tožene stranke nerazdelno dolžne povrniti dosojene pravdne stroške tožeči stranki.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (glede višine dosojenih pravdnih stroškov) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ponovno odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 97734/2010 z dne 14.7.2010 je ohranilo v prvem in tretjem odstavku v veljavi za glavnico 36.859,07 EUR za zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov in za stroške izvršilnega postopka v višini 234,08 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. V presežku – za glavnico 8.500,00 EUR, zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov in izvršilne stroške – je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da morajo tožene stranke povrniti tožeči stranki 1.794,15 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper točko III. izreka (glede pravdnih stroškov). Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 138. člena ZPP(1). Predlaga spremembo tako, da so tožene stranke nerazdelno dolžne plačati tožeči stranki 2.539,82 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema odločbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, ter pripadajoče pritožbene stroške. Po pritožbenem mnenju odločitev ni pravilna, ker so upoštevani stroški v napačni višini. Nagrada za postopek bi morala znašati 890,50 EUR in ne 1.301,50 EUR. Sodišče je s koeficientom 1,9 očitno napačno upoštevalo ugovor zoper sklep o izvršbi in seštelo nagrado po tar. št. 3100 in nagrado za ugovor. Nepravilno so upoštevani pritožbeni stroški (1.507,00 EUR odvetniških stroškov in taksa 1.005,00 EUR), ker v pritožbi niso bili priglašeni. Upoštevaje tretji odstavek 163. člena ZPP bi morali biti priglašeni v vlogi – pritožbi. Ker jih ni bilo, je naknadna priglasitev prepozna. Taka je sodna praksa (VSL I Cpg 964/2013 z dne 7.1.2014). Posledično je DDV obračunan od napačne osnove. Pravilen obračun pravdnih stroškov tako pokaže, da bi morala tožena stranka povrniti tožeči 2.539,82 EUR. Opozarja še, da tožene stranke nastopajo kot solidarni poroki glavnega dolžnika – 1020. člen OZ(2). Tožeča stranka je na tej podlagi utemeljeno zahtevala nerazdelno povrnitev pravdnih stroškov, čemur sodišče ni ugodilo. Odločitev je napačna in terja spremembo.

3Tožene stranke na vročeno pritožbo niso podale odgovora.

4Pritožba je delno utemeljena.

5O povrnitvi pravdnih stroškov odloči sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim, na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Priglasiti jih mora najkasneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevek postaviti v predlogu, o katerem naj odloči sodišče (prvi do četrti odstavek 163. člena ZPP). Navedena pravna pravila, ki so v tem primeru relevantno materialno pravo, je sodišče pri odmeri pravdnih stroškov pravilno upoštevalo.

6O pravdnih stroških je odločalo v ponovljenem postopku, potem ko je bila prvotna sodba P 563/2011 z dne 28.11.2014 s sklepom VSL I Cp 1192/2014 z dne 9.7.2014 razveljavljena. V ponovljenem postopku so bili izvajani dodatni dokazi (izvedenec finančne stroke). Pred koncem glavne obravnave sta pravdni stranki vložili stroškovnika (prim. list. št. 251 in 250). V okviru priglašenih zahtevkov je sodišče prve stopnje odmerilo stroške za nagrado odvetniškega zastopanja skladno z določili ZODvT(3), ki se uporablja v tem postopku.

7Nagrada za postopek je v okviru priglašenega stroškovnika tožene stranke odmerjena pravilno po tar. št. 3100 (s količnikom 1,3 od vrednosti predmeta) in po tar. št. 1200. Gre za povišanje za dve dodatni odvetnikovi stranki (količnik 0,6), in ne za dodatno nagrado za ugovor zoper sklep o izvršbi po tarifni številki 3468 (z enakim količnikom 0,6), kot zmotno trdi pritožba.

8Tudi pritožbeni stroški so odmerjeni v okviru pravočasno podanega stroškovnika tožene stranke in ob pravilni uporabi zgoraj navedenih določb 163. člena ZPP. Do konca postopka je prišlo na podlagi (ponovnega) obravnavanja in dopolnjenega dokaznega postopka na glavni obravnavi. Predhodna odločitev o glavni stvari in o stroških je bila razveljavljena. V takih primerih stranka pravočasno zahteva povrnitev vseh svojih stroškov postopka – vključno s stroški pritožbenega postopka, ki so del njenih pravdnih stroškov, do konca (ponovne) glavne obravnave, ki je opravljena pred odločitvijo o stroških. Prekluzija glede stroškov, ki jih ni zaznamovala do konca glavne obravnave, ki je bila pred prvo razveljavljeno odločitvijo sodišča prve stopnje, in za pritožbo, po kateri se postopek še ni končal, je ne zadene. Če pritožbeno sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, je odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP). Pritožbeni stroški delijo usodo končnega uspeha strank v postopku. Zato mora sodišče prve stopnje, ko v zadevi ponovno odloči, pri končni odločitvi o stroških upoštevati tako stroške prve kot druge stopnje ter ponovne stroške na prvi stopnji, če so priglašeni do konca ponovne obravnave, ki je opravljena pred ponovno oziroma končno odločitvijo o stroških postopka. V obravnavanem primeru so bili pravdni stroški tožene stranke za vse faze postopka pravilno in pravočasno priglašeno, zato jih je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno upoštevalo. Primer iz sodne prakse, na katerega se opira pritožba, je drugačen. Postopek se je tam končal na pritožbeni stopnji, pri čemer pritožbeni stroški niso bili pravočasno priglašeni (v pritožbi) in je bil predlog za izdajo dodatnega sklepa o pritožbenih stroških zavržen.

9Pritožba utemeljeno opozarja le na ugotovljeno dejstvo, da so bili toženci kot solidarni poroki glavnega dolžnika v obravnavani zadevi obsojeni na plačilo ugotovljene terjatve (razlogi sodbe v točki 17). Če je več porokov za nek dolg, je njihova odgovornost po zakonu solidarna (člen 1020 OZ). Če so v pravdi obsojeni na plačilo take terjatve, je solidarna tudi njihova odgovornost za stroške, prisojene nasprotni stranki (tretji odstavek 161. člena ZPP). Nerazdelna obveznost stroškovnih dolžnikov se ne domneva. Zato mora biti jasno določena v izreku stroškovne odločitve. Tak je bil tudi stroškovni zahtevek tožeče stranke.

10Ker sodišče prve stopnje pri odločanju o pravdnih stroškov kljub ugotovitvi o solidarni odgovornosti sospornikov glede glavne stvari, ni odločilo, da je tudi njihova odgovornost za stroške, ki jih morajo povrniti tožeči stranki, nerazdelna, je v tem delu odločitev zmotna. Zaradi napačne uporabe tretjega odstavka 161. člena ZPP je bilo treba pritožbi v tem delu ugoditi, in sklep spremeniti tako, da se toženim strankam naloži nerazdelno plačilo dosojenih pravdnih stroškov (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 166. člena istega zakona).

11V ostalem je pritožba neutemeljena. Odločitev o višini dosojenih stroškov je pravilna v pravnem in dejanskem pogledu in ni obremenjena s procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba v preostalem delu pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 166. člena istega zakona).

12Tožeča stranka je s pritožbo uspela le v sorazmerno majhnem delu. V pretežnem delu je propadla. Zato naj sama trpi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).

----------

Op. št. (1): (Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami).

Op. št. (2): Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami.

Op. št. (3): Zakon o odvetniški tarifi, Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembo.