VSL sklep IV Cpg 122/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

1Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče ugovor subjekta vpisa D. d. o. o., in ugovor upnika A., zavrnilo (prvi odstavek izreka) in ugotovilo, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa D. d. o. o., matična številka: 000 iz sodnega registra brez likvidacije (drugi odstavek izreka).

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil subjekt vpisa, smiselno pa je uveljavljal pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog izvršitelja za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije zavrže, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po drugem odstavku 428. člena ZFPPIPP je dolžnost sodišča, državnega organa ali osebe z javnimi pooblastili v postopku, ki ga vodi v skladu s svojimi pristojnostmi, če ugotovi, da obstajajo okoliščine iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da subjekt vpisa v sodni register, če je kot njegov poslovni naslov v sodni register vpisan naslov, na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan ali ki ne obstaja), da o tem obvesti registrsko sodišče v enem mesecu po ugotovitvi teh okoliščin in obvestilu priloži dokaze o teh okoliščinah.

5Po 431. členu ZFPPIPP sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP odloči o začetku postopka izbrisa. Iz tega sledi, da gre pri dolžnosti obveščanja registrskega sodišča o okoliščinah iz 428. člena zakona le za informacijsko funkcijo subjektov, ki jim 428. člen nalaga informiranje registrskega sodišča. Ne gre torej za predlagalni postopek (ko bi sodišče odločalo o začetku postopka izbrisa na predlog), pač pa za postopek po uradni dolžnosti. Zato ni utemeljen pritožbeni predlog, naj sodišče predlog izvršitelja za začetek postopka izbrisa brez likvidacije zavrže, ker njegove vloge ni mogoče obravnavati po vsebini kot predloga za izbris pritožnika, pač pa le kot informacijo izvršitelja sodišču o obstoju okoliščin iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.

6Že naslov 428. člena ZFPPIPP „Obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga“ kaže na to, da je na podlagi obvestila subjekta, ki mu navedeni člen nalaga informacijsko dolžnost, mogoče le domnevati obstoj izbrisnega razloga. Zato je pravni osebi, nad katero je bil začet postopek izbrisa, njenemu družbeniku ali upniku v prvem odstavku 435. člena zakon omogočil z ugovorom izpodbijati domnevo obstoja izbrisnega razloga, torej, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, ker izbrisni razlog ne obstaja ali ker je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali ker je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo.

7Iz sklepa o začetku postopka izbrisa pritožnika iz sodnega registra brez likvidacije Srg 2015/18330 z dne 7. 7. 2015 pa izhaja, da je registrsko sodišče postopek izbrisa začelo na podlagi obvestila izvršitelja, da pritožnik na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu že dalj časa nima več poslovnih prostorov, zaradi česar je sodišče ugotovilo, da gre za izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register) na podlagi okoliščin iz prve alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da pravna oseba na tem naslovu ne sprejema uradnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana).

8Pritožnik pa je z ugovorom zoper sklep registrskega sodišča izpodbijal domnevo obstoja izbrisnega razloga s trditvijo, da je v času rubeža 9. 4. 2015 posloval na poslovnem naslovu V. (ki je vpisan v sodni register) in zato v izvršiteljevem obvestilu navedena dejstva o neposlovanju pritožnika na tem naslovu niso bila resnična. Hkrati pa je sam pojasnil, da je dne 25. 5. 2015 predal poslovne prostore nazaj lastniku in priložil tudi primopredajni zapisnik ter navedel, da se je preselil na nov naslov, ki bo uradno spremenjen pri notarju. S tem pa je pritožnik sam priznal, da na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu ne posluje več. Da bi z ugovorom preselitve na nov poslovni naslov lahko uspel, pa bi skladno z 2. točko drugega odstavka 435. člena ZFPPIPP moral vložiti tudi predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register in poleg listin, ki so podlaga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register predložiti tudi dokaz, da je lastnik objekta na navedenem poslovnem naslovu ali da mu je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu dovolil poslovanje ali sprejemanje uradnih poštnih pošiljk na tem naslovu. Že iz ugovora pritožnika pa je bilo razvidno, da navedenega pogoja za uspešno izpodbijanje obstoja izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP ni izpolnil, ker bo po njegovih navedbah poslovni naslov uradno spremenjen pri notarju, ko bo lastnik podjetja, ki je tujec, prišel v Slovenijo. Pri tem ni pomembno, ali je navedeni obstoj izbrisnega razloga obstajal že v fazi, ko je izvršitelj sporočil sodišču, da obstajajo okoliščine, ki so podlaga za domnevo obstoja izbrisnega razloga in začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. Zgoraj je bilo že obrazloženo, da pravna oseba lahko izpodbija izbrisni razlog z ugovorom, da ne obstaja. Pritožnik pa je z ugovorom navedel okoliščine (preselitev na drug poslovni naslov), ki, čeprav so nastale po vložitvi obvestila izvršitelja, pa pred izdajo sklepa o začetku postopka izbrisa Srg 2015/18330 z dne 7. 7. 2015 potrjujejo, da od 25. 5. 2015 ne posluje več na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register in da sprememba vpisa poslovnega naslova v sodni register še ni bila predlagana. Iz navedenih dejstev je zato registrsko sodišče utemeljeno ugovor družbe zoper sklep o začetku postopka izbrisa zavrnilo in hkrati skladno s 3. točko prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdalo sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, saj sodišče odloča glede na dejansko stanje, kakršno obstaja v času njegove odločitve.

9S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene trditve o zavedenosti sodišča in zlorabi položaja izvršitelja ter neuspešnosti pritožnikovega ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa, ki ga je registrsko sodišče glede na zgoraj obrazloženo pravilno presodilo.

10Na drugačno presojo ne more vplivati niti pritožbena trditev, da pritožnik sedaj posluje na naslovu A. na podlagi pritožbi priloženega sporazuma in da bo sprememba poslovnega naslova za vpis v sodni register predlagana šele, ko bo lastnik podjetja, ki je tujec, prišel v Slovenijo. Iz pritožbenih navedb namreč izhaja, da pritožnik ni spremenil sedeža družbe, ki ga ZGD-1 v 29. členu opredeljuje kot kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v sodni register. Tudi po preselitvi družbe na drug poslovni naslov je namreč sedež družbe še vedno v N., torej v istem kraju, zato aktivnosti družbenika v zvezi s preselitvijo družbe na drug poslovni naslov, ne pa na drug sedež, niso potrebne. Sprememba zgolj poslovnega naslova (ulice in hiše številke) namreč sodi v tipične poslovodne odločitve (prvi odstavek 515. člena ZGD-1), zato bi vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register lahko izposloval sam poslovodja oziroma direktor družbe in udeležba družbenika oziroma lastnika družbe pri tem ni potrebna. Tako se pokaže, da tudi ni bilo objektivnih ovir, da bi direktor pritožnika skupaj z ugovorom zoper sklep o začetku postopka izbrisa pri registrskem sodišču vložil tudi predlog za vpis spremembe poslovnega naslova.

11Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg v zvezi s 429. členom ZFPPIPP).