VSL sodba IV Cp 792/2016

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 3. točki izreka delno tako spremeni, da je toženka za preživljanje hčerke dolžna plačevati 100,00 EUR mesečno, v presežku (do zahtevanih 150,00 EUR mesečno) pa se tožbeni zahtevek zavrne.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletno hčerko zaupalo v vzgojo in varstvo očetu, materi pa določilo obseg stikov in ji naložilo plačevanje preživnine 150,00 EUR mesečno.

2Odločitev prvostopenjskega sodišča pravočasno izpodbija toženka/mati, ki izrecno navaja, da se strinja z dodelitvijo hčerke očetu ter z določenim obsegom stikov, ne strinja pa se z nekaterimi navedbami v sodbi(1) ter zneskom preživnine. Kot bistveno navaja, da ne drži zapis sodišča, da ni ničesar navedla glede preživnine. Prepiše del svoje vloge, ki jo je podala pred sodiščem prve stopnje, in sprašuje, zakaj sodišče tega ni upoštevalo. O svojih zmožnostih pove, da plačuje 300,00 EUR najemnine, stroške v višini 53,17 EUR, mobitel 21,26 EUR, dodatno zavarovanje 26,79 EUR ter dolg do izvršbe 35,81 EUR, nakar ji za hrano ter obleko in obutev ostane 36,00 EUR. Glede hčerkinih potreb dodaja, da bi se dalo marsikaj znižati. Oče bi lahko zaprosil za subvencijo, za izredno socialno pomoč ali občinsko pomoč, v šoli bi lahko prosil za subvencijo hčerkine prehrane, hči pa bil lahko obleko in obutev dobila pri Rdečem križu. Smiselno predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega dela sodbe.

3Tožnik je na pritožbo pravočasno odgovoril, prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Kot bistveno izpostavlja, da je pri oceni hčerkinih potreb zajel le najnujnejše, ne pa tudi npr. kredita za računalnik, dodatnega zavarovanja ter stroškov za šolske potrebščine.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je sodišče prve stopnje v sklepnem delu 1. točke svoje obrazložitve zmotno zapisalo, da toženka ni ničesar navedla glede zahtevka za preživnino v višini 150,00 EUR. Te navedbe je toženka konkretizirano prerekala v zadnjem odstavku svoje vloge z dne 10. 9. 2015 (list. št. 18, hrbtna stran), za svoje navedbe pa je priložila tudi dokaze oziroma se je sklicevala na listine, ki jih je sodišču predložila že prej. Da je šlo za neroden zapis sodišča, nenazadnje izhaja tudi iz nadaljevanja obrazložitve izpodbijane sodbe (glej sklepni del 5. točke obrazložitve), kjer sodišče povzema toženkine navedbe in jih tudi oceni. Ker sodba sodišča prve stopnje vsebuje pravno odločilne razloge in jo je mogoče preizkusiti, absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Drži pa, da je sodišče prve stopnje v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo, ker je preživninsko breme nepravilno in nepravično (po)razdelilo. In to je tisto, kar toženko pravzaprav moti.

6Ustava na načelni ravni opredeljuje pravice in obveznosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke (54. člen URS). ZZZDR v 123. členu konkretizira ustavno določbo in staršem nalaga, da so dolžni preživljati svoje otroke, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Življenjski standard otrok, ki se je vzpostavil v družinskem sobivanju, se zgolj zaradi razveze staršev ne sme spremeniti, razen če bi bila to posledica znižanja življenjskega standarda (enega ali obeh) staršev ali, povedano drugače, če ohranjanje tega standarda onemogočajo preživninske zmožnosti preživljavcev. Prav to je toženka ves čas tudi trdila.

7Sodišče prve stopnje je potrebe mladoletne hčerke (ob vložitvi tožbe in izdaji sodbe sodišča prve stari 17 let(2)) ocenilo v višini 270,00 EUR. V to so všteti stroški za najemnino in obratovalne stroške (125,00 EUR), mesečna avtobusna karta (25,00 EUR), malica v šoli (20,00 EUR), mobitel (20,00 EUR) in hrana doma (75,00 EUR). Pritožbeno sodišče soglaša s tožnikom, da gre zgolj za minimalen obseg stroškov, ki še lahko zadovoljujejo potrebe skupne hčerke pravdnih strank v tej starosti, ter da vanj vsi stroški, ki ji poleg tega še nedvomno nastajajo (npr. stroški za šolske potrebščine, higieno ...), niti niso všteti. Pritožbeno sodišče pritožničine zahteve po tožnikovem vlaganju zaprosil za subvencijo, izredno socialno pomoč, občinsko pomoč itd., s čimer bi lahko zmanjšal hčerkine dejanske potrebe, ocenjuje kot pretirano stroge. Poleg tega z odločitvijo o dodelitvi dekleta v vzgojo in varstvo mami ni poseženo v njeno roditeljsko pravico, kar pomeni, da je imela mama enake možnosti za vložitev predloga za dodelitev subvencije (npr. za prehrano v šoli) kot oče, pa tega ni storila(3). Pritožbeni očitek, da je strošek za obleko in obutev pretiran, ker bi tožnik oziroma hči obleke lahko dobila pri Rdečem križu, ni korekten, saj so starši prvi tisti, ki morajo skrbeti za otroke, ne pa humanitarne organizacije. Oceno o dekletovih potrebah (270,00 EUR mesečno) pritožbeno sodišče torej sprejema kot povsem korektno in pravilno.

8Tožnikovih plačilnih zmožnosti pritožnica konkretizirano ne izpodbija. Tožnik zasluži med 900,00 EUR (poleti) in 650,00 EUR (pozimi) oziroma povprečno 850,00 EUR, kot je navedel sam, kar vse je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Toženkine plačilne zmožnosti so povprečno 650,00 EUR mesečno(4), torej že prima facie nižje od tožnikovih. Materialnopravno zmotna je zato odločitev sodišča prve stopnje o porazdelitvi preživninskega bremena 150 EUR : 120 EUR (55 % : 45 %) v korist očeta (oziroma v breme matere, pri čemer je njen dohodek za približno četrtino manjši od očetovega), zlasti ker ima poleg očeta tudi mama kreditne obveznosti, poleg tega pa plačuje mesečno najemnino v višini 300,00 EUR, kar je listinsko izkazala (priloga B 2). Glede na materine zmožnosti(5) ji preživninske bremena, višjega od 100,00 EUR, po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče naložiti. Življenjski standard pri nobenem od preživljavcev ni visok, kljub temu pa ni tako ni nizek(6), da preživninskega bremena (270,00 EUR) ne bi bilo mogoče mednju pravično porazdeliti. Ob tem velja pritožnici pojasniti, da imajo preživninske obveznosti v izvršbi prednost pred ostalimi (četrti odstavek 110. člena ZIZ), kar pomeni, da njen dohodek ne bo še dodatno obremenjen, temveč bo imela hčerina preživninska terjatev prednost pred ostalimi. Poleg tega je toženkin življenjski minimum varovan z določbami ZIZ prejemkih, ki so izvzeti iz izvršbe, in določbami o omejitvi izvršbe.

9Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in v skladu s peto alinejo 358. člena ZPP v izpodbijani del sodbe (3. točka izreka) delno poseglo tako, da je toženkino preživninsko obveznost znižalo na 100,00 EUR mesečno (tako da bo breme preživljanja porazdeljeno približno v razmerju 40 % - 60 % v breme očeta), v presežku (do vtoževanih 150,00 EUR mesečno) pa je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. V preostalem je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu 3. točke izreka v skladu s 353. členom ZPP potrdilo.

-------------

Op. št. (1): Navedb, ki za odločitev o zadevi niso pravno odločilne oziroma ki se (ne)posredno nanašajo na tisti del sodbe sodišča prve stopnje, ki ga toženka izrecno ne izpodbija, pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo povzemalo niti se v nadaljevanju do njih ne bo opredeljevalo.

Op. št. (2): Glede na časovne meje pravnomočnosti to daje tožniku potrebno aktivno legitimacijo. Primerjaj sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 804/2015 z dne 8. 4. 2015 in tam navedeno sodno prakso.

Op. št. (3): S hčerino polnoletnostjo je roditeljska pravica pravdnih strank nad hčerko prenehala.

Op. št. (4): Toženka je v spis predložila dokazila o dohodkih od maja do julija 2015. V tem obdobju je prejela tri pokojnine in denarno pomoč, skupaj 1944,80 EUR, povprečno na mesec 648,26 EUR.

Op. št. (5): Glej izpiske s toženkinega računa v prilogah B 14 do B 19.

Op. št. (6): Toženka sicer trdi, da ji po plačilu vseh obveznosti ostane za preživljanje 36,00 EUR, in to brez hrane, kar pa očitno ne drži, saj iz listin, ki jih je priložila, izhaja, da mesečno za hrano porabi bistveno več – glej račune v prilogah B 9 do B 12, iz katerih izhaja, da je v maju za nakup živil porabila skupaj najmanj 123,90 EUR.