VSL sodba I Cpg 1787/2015

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženi stranki naložilo plačilo 4.639,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.100,00 EUR od 5. 2. 2013 dalje, od zneska 885,00 EUR od 20. 6. 2013 dalje in od zneska 654,29 EUR od 6. 7. 2014 dalje, v 15 dneh (I. točka izreka). Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 588,67 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka dalje do plačila (II. točka izreka). Kot bistvene razloge za svojo odločitev je sodišče prve stopnje navedlo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe v skladu s prvim odstavkom 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodba je bila vročena toženi stranki v odgovor, ki ga je vložila en dan po izteku roka. V tožbi tožeče stranke ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP), utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in dejstva, na katera je tožeča stranka oprla tožbeni zahtevek, nista v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka ali z dejstvi, ki so splošno znana.

2V nadaljevanju razlogov za odločitev, je sodišče prve stopnje pojasnilo, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo, s katero se je tožena stranka zavezala izdelati oblazinjenje na plovilu tožeče stranke. Tožeča stranka je tekom opravljanja dela tožene stranke ugotovila, da slednja delo opravlja nestrokovno in nekvalitetno. Najprej jo je pozvala k odpravi napak. Tožena stranka temu ni sledila, zato je tožeča stranka odstopila od pogodbe. Njen tožbeni zahtevek temelji na vrnitvenem zahtevku (tožeča stranka je toženi stranki nakazala celotno pogodbeno dogovorjeno vsoto v znesku 3.970,00 EUR na podlagi 627. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

3Tožena stranka je pravočasno vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa pritožbo zoper zamudno sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 1. 10. 2015 zavrglo (primerjaj na red. št. 19). Ta sklep je postal pravnomočen 28. 11. 2015.

4Sodišče druge stopnje je zato v tem postopku obravnavalo le utemeljenost njenih pritožbenih razlogov zoper zamudno sodbo (točka 2 pritožbe, list. št. 39). Pritožbo je tožena stranka vložila zaradi kršitev pravil postopka in sicer 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodišče prve stopnje je toženi stranki vročalo tožbo s pozivom, naj na tožbo odgovori v roku 30 dni od dneva njene vročitve (list. št. 24). Tožena stranka sodne pošiljke ni dvignila, zato ji je bila vročitev opravljena tako, da ji je bila 2. 6. 2015 sodna pošiljka puščena v hišnem predalčniku (vročilnica pripeta k list. št. 24). Ker tudi po tem obvestilu, tožena stranka pošiljke ni dvignila, je v skladu s prvim in tretjim odstavkom 141. člena ZPP nastopila fikcija vročitve 17. 6. 2015. Rok 30 dni za vložitev odgovora na tožbo je tekel od 18. 6. 2015 do 14. 7. 2015 (to je 27 dni), 15. 7. 2015 pa je bil tek roka prekinjen, ker so nastopile sodne počitnice (tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, ZS). V času sodnih počitnic (z izjemo nujnih zadev, naštetih v drugem odstavku 83. člena ZS), procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice.

7V konkretnem primeru je bila toženi stranki sodna pošiljka (po fikciji) vročena pred začetkom sodnih počitnic. Del roka ji je iztekel do nastopa sodnih počitnic, to je 15. 7. 2015. V času sodnih počitnic ji rok 30 dni za vložitev odgovora na tožbo, ni mogel teči in izteči. Toženi stranki so torej po izteku sodnih počitnic 15. 7. 2015 ostali še trije dnevi za vložitev odgovora na tožbo. Rok treh dni je ponovno začel teči 16. 8. 2015 in je iztekel 18. 8. 2015. Zadnji dan roka, v katerem bi lahko tožena stranka še vložila odgovor na tožbo, je bil torej 18. 8. 2015. Ker je bil odgovor na tožbo vložen 19. 8. 2015 (primerjaj red. št. 13, priporočeno po pošti, drugi odstavek 112. člena ZPP), je bila odločitev o tem, da je bil odgovor na tožbo vložen en dan prepozno, pravilna.

8Sicer drži, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na kakšen način je bila tožba toženi stranki vročena, kdaj je začel teči rok za odgovor, vendar je sodišče druge stopnje pomanjkljive razloge nadomestilo v tej sodbi. Ker je bil možen preizkus izpodbijane sodbe glede teka roka za vložitev odgovora na tožbo, očitana absolutna bistvena postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni podana.

9Tožena stranka v pritožbi očita, da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in da je bila s tem storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Svoje stališče utemeljuje s svojo nevednostjo, ker je prava neuka stranka in ji tek rokov ni poznan. Zato ni znala izračunati fikcij pri vročanju pošiljk. V ta namen se je pozanimala pri vpisničarki oziroma referentki na sodišču, ki ji je pojasnila, da z upoštevanjem sodnih počitnic, rok izteče 20. 8. 2016. Ker je tožena stranka odgovoru referentke zaupala, je upravičeno sklepala, da se rok za odgovor na tožbo izteče 20. 8. 2015. Vendar je iz previdnosti vseeno odgovor na tožbo poslala priporočeno po pošti 19.8.2015, še pred potekom roka.

10Tožena stranka ne more uspešno uveljavljati zatrjevane absolutne postopkovne kršitve, ker mora vsaka stranka v postopku skrbeti za uresničevanje svojih procesnih pravic. Zato sodišče druge stopnje ni upoštevalo njenih pritožbenih trditev, da se je zanesla na odgovore, ki jih je dobila pri referentki na sodišču. Nenazadnje pa bi tožena stranka lahko tudi sama dvignila sodno pošiljko, saj ni pojasnila, da bi obstajali kakršnikoli razlogi, ki bi ji to onemogočali.

V pozivu, ki ga je prejela skupaj z vročeno tožbo, so bili dani jasni napotki, da mora tožena stranka odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve (primerjaj poziv toženi stranki, naj odgovori na tožbo, 1. točka, list. št. 24). Tudi ob vročitvi sodne pošiljke s fikcijo je bila obveščena o tem, kje je pisanje in da ga lahko dvigne v roku 15 dni. Poučena je bila, da če naslovnik pisanja ni dvignil v 15 dneh, odkar mu je bilo puščeno obvestilo, mu bo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Tožena stranka je bila torej seznanjena z vsemi svojimi obveznostmi, o tem, kdaj mora vložiti odgovor na tožbo in o teku rokov.

11Sodišče druge stopnje je po uradni dolžnosti preizkusilo, ali so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe (2. - 4. točka prvega odstavka 318. v zvezi s 7. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). Ugotovilo je, da kot izhaja iz razlogov v izpodbijani sodbi, so bili izpolnjeni prav vsi pogoji za njeno izdajo. Zato ni podana tudi nobena od ostalih absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Ker niso utemeljeni tudi pritožbeni razlogi, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).