VSL sklep Cst 787/2015

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave le-to potrdilo z vsebino, razvidno iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, ter dolžniku naložilo, da terjatve iz 2. točke izreka plača upnikom v deležih in rokih, določenih v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa.

2Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navedel je, da mu dolžnik ni poslal glasovnice za glasovanje o predlagani poenostavljeni prisilni poravnavi, poleg tega pa je delež upnikov, ki naj bi glasovali za poenostavljeno prisilno poravnavo napačno izračunan. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se poenostavljena prisilna poravnava zavrne, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Dolžnik je v odgovoru na pritožbo primarno navajal, da mu skupaj s pritožbo niso bile vročene vse priloge, priložene upnikovi pritožbi, v zvezi z glasovnico, ki naj bi pritožniku ne bila poslana pa, da glasovnic ni pošiljal priporočeno po pošti, tako da ne ve, če jo je pritožnik prejel. Glede večine, potrebne za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, je dolžnik navedel, da se mu „zdijo neutemeljene“, izračun pa je pravilen.

4Pritožba je utemeljena.

5Po določbi prvega odstavka 221.e člena ZFPPIPP ima o poenostavljeni prisilni poravnavi pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenemu seznamu terjatev. Ni dvoma, da je pritožnikova terjatev v posodobljenem seznamu navedena, iz podatkov v spisu pa ni razvidno, ali je pritožniku dejansko bilo omogočeno glasovanje ali ne. Ker upnik zatrjuje negativno dejstvo (da mu glasovnica ni bila posredovana), je dokazno breme o tem na dolžniku, ki pa v odgovoru na pritožbo navaja le to, da naj bi glasovnice pošiljal z navadno pošto, tako da „ne ve, če jo je upnik prejel“.

6Utemeljeno pa je tudi pritožbeno opozorilo glede večine, potrebne za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Kot izhaja iz pritožbenih navedb, ni jasno, kolikšna je terjatev upnika K. z.o.o., saj je pritožnik priložil izjavo, iz katere sta razvidna dva različna zneska terjatve, ki naj bi jo navedeni upnik imel do dolžnika.

7Upoštevajoč navedeno je najmanj vprašljiva ugotovitev iz notarskega zapisa o tem, da znaša delež terjatev v osnovi za izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave iz drugega odstavka 221.e člena ZFPPIPP 79,29%, s tem pa tudi pravilnost potrjene poenostavljene prisilne poravnave.

8Ker višje sodišče zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS) ni moglo samo odpraviti navedenih kršitev, je v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo potrebno zgoraj navedene pomanjkljivosti odpraviti. Pri tem višje sodišče še opozarja, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (221.g člen) ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo. Za te postopke se namreč v skladu z 221.b členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena citiranega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo). Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi (prim. VSM sklep I Cpg 167/2015), kot je to storilo sodišče prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa.