VSRS Sodba I Ips 42876/2014-38

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

A.

1Okrajno sodišče v Postojni je A. F. spoznalo za krivega kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) mu izreklo pogojno obsodbo, v njej določilo kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let ter mu v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka. Pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje je Višje sodišče v Kopru zavrnilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in obsojencu v plačilo naložilo sodno takso.

2Zagovornik obsojenca je zoper pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi, kot navaja, bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 2. točki prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in zaradi kršitev določb kazenskega zakonika po 1. točki prvega odstavka 420. člena ZKP ter Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje ali pa naj pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe.

3Vrhovna državna tožilka v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti pritrjuje stališču obrambe, da v opisu kaznivega dejanja, ki se očita obsojencu, niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1. Navaja, da se to kaznivo dejanje izvrši s ponarejanjem ali s spremembo prave listine in uporabo tako ponarejene ali spremenjene listine. V konkretnem primeru se očita obsojencu, da je uporabil listino, ki ni ponarejena, saj izvira od izdajatelja, pa tudi vsebina ni spremenjena, saj je Policijski postaji Postojna predložil dobavnico, za katero se je v postopku ugotovilo, da jo je obsojencu izdal M. Ž., s. p., in obsojenec vsebine dobavnice ni v ničemer spremenil. Državna tožilka še ugotavlja, da se je dokazni postopek osredotočil na ugotavljanje resničnosti vsebine sporne dobavnice, kar je eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 253. členu KZ-1, ne pa kaznivega dejanja ponarejanja listin ter zaključuje, da naj Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi.

4Zagovornik obsojenke se strinja s stališčem vrhovnega državnega tožilstva, da v obravnavani zadevi ne gre za kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1, ne pa tudi, da naj bi dejanje izpolnjevalo zakonske znake kaznivega dejanja po 235. členu KZ-1.

B.

5Kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 stori, kdor napravi krivo listino ali predrugači pravo z namenom, da bi se taka listina uporabila kot prava ali kdor krivo ali predrugačeno listino uporabi kot pravo. Kriva listina je tista, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, ne glede na resničnost ali neresničnost njene vsebine, s pojmom predrugačenja prave listine pa je treba razumeti nepooblaščeno vsebinsko spremembo izjave v listini. S predrugačenjem se spremeni vsebina, ki jo je imela prava listina, gre za nepooblaščeno spremembo vsebine listine, tako da to ni več izjava avtentičnega izdajatelja.

6V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ugotavlja, da je dobavnico z neresnično vsebino napisal in podpisal M. Ž., Avtoprevozništvo M. Ž., s. p., in je obsojenec to dobavnico predložil Policijski postaji Postojna kot pravo z namenom, da bi se izognil odgovornosti za prekršek. Potrebno je zato pritrditi tako vložniku kot vrhovni državni tožilki, da uporabljena listina ni predstavljala ponarejene listine po prvem odstavku 251. člena KZ-1, saj ni bila niti kriva niti predrugačena. Zato je potrebno nadalje pritrditi vložniku, da je med izrekom sodbe in njenimi razlogi podano nasprotje, ki predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je sodišče druge stopnje ni ugotovilo in s tem samo kršilo zakon. Ugotovljena kršitev je glede na svojo naravo narekovala razveljavitev izpodbijanih sodb (prvi odstavek 426. člena ZKP) in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7V novem sojenju bo moralo sodišču znova sprejeti pravno oceno, ali je listina, ki jo je izdal M. Ž., ponarejena ali je samo njena vsebina lažniva in nadalje, če ta listina ni ponarejena, to je kriva ali predrugačena, kaj za pravno oceno pomeni, da je šlo ne za katerokoli listino ampak za dobavnico, to je poslovno listino. Šele na podlagi obrazložene takšne ocene bo mogoče presojati, ali je šlo v tem primeru za ponarejeno listino in nadalje, katero kaznivo dejanje je storil obdolženec, če jo je uporabil kot pravo/resnično.