UPRS sodba I U 218/2015

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Toženka je z izpodbijanim sklepom delno ugodila tožničinemu predlogu za odmero stroškov za opravljeno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) po odločbi z dne 5. 12. 2014 in ji priznala nagrado ter stroške v znesku 1.178,76 EUR.

2Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je toženka z navedeno odločbo prosilcu dodelila BPP v obsegu sestave in vložitve pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). BPP je bila torej dodeljena zgolj za posamezno opravilo, zato nagrada v skladu z odvetniško tarifo znaša 60 % nagrade, ki je določena za celoten postopek. Ta nagrada je sicer določena v razponu, pri odmeri je bila upoštevana najvišja nagrada iz tega razpona.

3Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da jo je upravičenec do BPP pooblastil za celoten postopek pred ESČP, ki še vedno teče. ESČP je vlogo upravičenca vzelo v obravnavo in tožnici posredovalo nalepke s črtnimi kodami, ki jih mora nalepiti na vsako vlogo, ki jo pošlje ta. Te črtne kode in spremljajoči dopis so bile poslane le tožnici, ne pa upravičencu do BPP, kar dokazuje, da je bila tožnica pooblaščena za zastopanje v celotnem postopku. Poleg tega tožnica meni, da je zaradi pomena zadeve za stranko in njene teže upravičene do nagrade v najvišjem, torej priglašenem znesku, in navaja razloge za to. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek, poleg tega pa naj ji naloži tudi povračilo stroškov upravnega spora.

4Toženka na tožbo ni odgovorila.

5Tožba ni utemeljena.

6Po tretjem odstavku 37. člena ZBPP pristojni organ v odločbi, s katero ugodi prošnji za dodelitev BPP, med drugim izrecno navede obliko in obseg odobrene BPP ter natančno opredeli zadevo, za katero je odobrena. Na podlagi te odločbe strokovna služba za BPP upravičencu izda „napotnico“ (prvi odstavek 39. člena), v kateri prav tako navede kratko oznako zadeve, za katero je odobrena BPP ter obliko in obseg odobrene BPP (3. in 4. alineja četrtega odstavka 39. člena). Po opravljeni storitvi izpolnjena napotnica s prilogami pomeni podlago za plačilo opravljene storitve izvajalcu (prvi in drugi odstavek 40. člena).

7Po povzeti zakonski ureditvi je torej obseg, v katerem je BPP odobrena in nato prek izdane napotnice tudi plačana, odvisen izključno od odločitve pristojnega organa, izražene v izreku odločbe o dodelitvi BPP, in ne od obsega za zastopanje, za katerega upravičenec do BPP pooblasti svojega odvetnika, kot to meni tožnica. Slednje bi namreč pomenilo, da je odločitev pristojnega organa o obsegu dodeljene BPP brezpredmetna, saj bi o njej dejansko odločal upravičenec prek obsega pooblastila svojemu odvetniku, to pa je v neposrednem nasprotju s prej povzetimi zakonskimi določbami.

8Ali in v kakšnem obsegu sodišče, pa naj bo slovensko ali mednarodno, šteje neko osebo za pooblaščenca, je odvisno izključno od obsega predloženega pooblastila in ne od nadaljnjih razmerij v zvezi s tem pooblastilom, kamor spada tudi obseg odobritve BPP. Kot je bilo že obrazloženo, pa obseg pooblastila ne more vplivati na obseg odobrene BPP, zato tudi presoja sodišča, da pooblastilo zajema določeno procesno dejanje, še ne pomeni, da je to procesno dejanje zajeto v odobreni BPP. Tožnica se tako pri uveljavljanju obsega, v katerem ji gre plačilo opravljenih storitev BPP, ne more sklicevati na obseg, v katerem jo je ESČP štelo za pooblaščenko upravičenca do BPP.

9Da je bila v obravnavni zadevi upravičencu BPP dodeljena izključno v obsegu sestave in vložitve pritožbe na ESČP, povsem nedvoumno izhaja tako iz odločbe o dodelitvi BPP, kot tudi iz napotnice, ki je bila dne 5. 12. 2014 izstavljena na podlagi te odločbe. Tudi po presoji sodišča pa zgolj sestava in vložitev pritožbe očitno ne pomeni zastopanja v celotnem postopku, temveč posamezno opravilo.

10Enako jasna in nedvoumna je tudi ureditev takih situacij v odvetniški tarifi, na katero se pravilno sklicuje toženka: Po tarifni št. 3502 je odvetnik, ki je pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih, upravičen do 60 % nagrade, ki je določena v razponu. Po tarifni št. 3470 je nagrada za postopek pred ESČP predvidena v razponu 500 do 1.500 EUR, tako iz izreka kot iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je toženka v obravnavani zadevi nagrado odmerila v višini 60 % od najvišjega zneska v tem razponu. S tem je ravnala v skladu z zakonom in odvetniško tarifo, sodišče pa pripominja, da so ostale povsem nejasne oziroma neobrazložene tožbene navedbe, da bi morala zaradi zahtevnosti postopka upoštevati najvišji znesek iz razpona, saj je to – kot že rečeno – tudi storila.

11Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica ne morejo vplivati na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

12Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.