VDSS sklep Psp 424/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks.

2Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo njegovo premoženjsko stanje, saj je pod 3. točko napačno navedlo, da je v zadnjih treh mesecih prejel iz naslova pokojnine 8.554,32 EUR. Znesek v takšni višini se nanaša na pokojnino prejeto za celotno leto 2014. Razen tega se mu je pokojnina izplačevala v zmanjšanem znesku za 159,35 EUR. V zadnjih treh mesecih tudi sicer ni prejel nobene pokojnine ali drugega dohodka. Lastnik stanovanjske hiše je samo žena, svojo polovico hiše pa je izgubil v času stečaja. Meni, da si s takšnimi sredstvi ne more zagotoviti primernega zdravljenja. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in sprejme sklep o oprostitvi plačila sodnih taks.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je za tožnika nastala taksna obveznost za tožbo v višini 121,50 EUR. Za takso v takšni višini je sodišče tudi izdalo plačilni nalog opr. št. VII Ps 2607/2013 z dne 26. 5. 2015.

6Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, v nadaljevanju ZST-1) v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če ta na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Z odločbo št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 je Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladje citirane določbe ZST-1 in določilo, da se do odprave neskladja stranko lahko oprosti plačila sodne takse v celoti, tudi če ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe in ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prejemanje, če bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za preživljanje.

7Glede na ureditev oprostitve plačila sodnih taks po ZST-1 in ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS, v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse v celoti, saj tožnik ni izkazal, da bi bil prejemnik denarne socialne pomoči in do denarne socialne pomoči ne bi bil upravičen tudi, če bi vlogo podal, niti ne bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje tožnika in njegove družine.

8Sodišče prve stopnje je kljub temu, da je zmotno ugotovilo, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge iz naslova pokojnine prejel znesek 8.554,32 EUR, ki predstavlja pokojnino za celo leto 2014, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Jasno je navedlo, da znaša tožnikova pokojnina mesečno 712,86 EUR in da za ženo, ki ima status samostojne podjetnice posameznice, znaša dobiček ugotovljen na podlagi davčnega obračuna 4.112,00 EUR in je lastnica nepremičnine v vrednosti 60.000,00 EUR. To pa pomeni, da mesečni dohodek tožnika in njegove žene presega znesek 430,72 EUR, kolikor bi v njihovem primeru za dve odrasli osebi znašal minimalni dohodek, ki ga za pridobitev denarne socialne pomoči od 1. 8. 2014 določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre). Ne glede na relativno nizek mesečni dohodek pa tudi ni mogoče zaključiti, da bi bila s plačilom takse v višini 121,50 EUR, ki tudi sicer predstavlja enkratno obveznost, občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživljata tožnik in njegova žena. Tožniku in njegovi ženi bodo tudi po plačilu 121,50 EUR zagotovljeni dohodki v višini minimalnega dohodka, ki se glede na določbo drugega odstavka 4. člena ZSVarPre štejejo za zadostna sredstva za preživetje. Pri ugotavljanju dohodka, ki jih prejemajo osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega stanja, se namreč ne upoštevajo obveznosti, s katerimi so dodatno obremenjena sredstva (kot na primer krediti in druge administrativne prepovedi).

9Pritožbene navedbe, da mu finančna sredstva, s katerimi razpolaga ne zagotavljajo primernega zdravljenja, niso upoštevne, saj tožnik pred pritožbenim sodiščem ni navedel in tudi ni izkazal, kakšna sredstva zanj predstavljajo primerno zdravljenje oziroma so potrebna za njegovo zdravljenje.

10Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.