VSL sodba I Cpg 902/2015

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba:

- v II. točki izreka spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 206734/2012 z dne 28. 12. 2012 vzdrži v 1. točki izreka v veljavi še za 6.698,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2014 dalje do plačila in

- razveljavi v III. in IV. točki izreka.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške prvo stopenjskega in pritožbenega postopka v višini 3.435,50 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo:

- dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka),

- sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 206734/2012 z dne 28. 12. 2012 vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka glede glavnice v znesku 2.793,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2014 dalje do plačila, razveljavilo navedeni sklep o izvršbi glede glavnice v znesku 6.698,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2014 in v tem obsegu (primarni) tožbeni zahtevek zavrnilo in v preostalem delu 1. točke izreka zaradi umika tožbe razveljavilo navedeni sklep o izvršbi ter v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi v 3. točki izreka glede stroškov upnika (II. točka izreka),

- zavrnilo podredni tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 6.721,19 EUR glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 13,40 EUR od 27. 4. 2012 do plačila, od zneska 1.732,27 EUR od 29. 5. 2012 do plačila, od zneska 1.751,41 EUR od 29. 6. 2012 do plačila, od zneska 1.470,10 EUR od 30. 7. 2012 do plačila, od zneska 1.294,43 EUR od 28. 8. 2012 do plačila, od zneska 297,13 EUR od 27. 9. 2012 do plačila in od zneska 162,45 EUR od 30. 10. 2012 do plačila (III. točka izreka) in

- odločilo, da pravdni stranki sami nosita vsaka svoje pravdne stroške (IV. točka izreka).

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka „v delu, s katerim je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek“ zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožeča stranka zahteva plačilo za dobavljeno električno energijo na merilno mesto 3/450 na ... v soseski X.

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravni stranki sklenili dve pogodbi, in sicer Pogodbo št. AT-3024 o medsebojnem urejanju odnosov v zvezi z izvajanjem sklenjenih pogodb o prodaji in nakupu električne energije ter o dostopu do distribucijskega omrežja na merilnih mestih v skupnih prostorih večstanovanjskih hiš z dne 11. 11. 2005 (v nadaljevanju Pogodba AT-3024) in Pogodbo EL št. 60626 o prodaji in nakupu električne energije z dne 3. 12. 2008 (v nadaljevanju Pogodba EL 60626). Na podlagi teh pogodb se je tožena stranka (upravnik) zavezala kot plačnik (9. točka izpodbijane odločbe na str. 7). Zahtevku pa je le delno ugodilo na podlagi ugotovitve, da tožena stranka ni bila več izključni upravnik v soseski X v obdobju, na katerega se nanašajo vtoževani računi (11. točka obrazložitve izpodbijane odločbe).

7Pritožbeno sodišče uvodoma pritrjuje materialno pravnim razlogom izpodbijane odločbe, da se je tožena stranka (upravnik) zavezala kot plačnik za dobavljeno električno energijo, saj ta zaveza izhaja iz Pogodbe AT-3024, ki je bila sklenjena za nedoločen čas in tudi zaradi kasneje sklenjene Pogodbe EL 60626 ni prenehala veljati (8. - 9. točka obrazložitve izpodbijane odločbe). Iz Pogodbe AT-3024 je namreč razvidno, da jo je tožena stranka (upravnik) sklenila v lastnem imenu in v skladu z drugo alinejo 1. člena nastopa kot plačnik računov za dobavljeno električno energijo in uporabo omrežja ter morebitnih drugih storitev po pogodbah iz prve alineje tega člena (tj. pogodbah na merilnih mestih objektov, ki so v upravljanju upravnika in za katere je v bazi podatkov dobavitelja upravnik naveden kot plačnik). Po 4. členu pa dobavitelj prenaša na upravnika (odstopa upravniku) vse terjatve, ki bi nastale od dne podpisa te pogodbe iz naslova dobave električne energije in dostopa do omrežja do posameznih etažnih lastnikov na podlagi razdelilnika stroškov. Nadalje pa iz prvega odstavka 5. člena izhaja, da za prevzete obveznosti po tej pogodbi upravniku pripada plačilo v višini 5 % končne vrednosti vsakokratnega računa za električno energijo in dostop do omrežja (z vključenim DDV). Tožeča stranka je torej toženi stranki zagotovila finančno odmeno za zalaganje stroškov za etažne lastnike in s tem v zvezi prevzeto tveganje. Na temelju ugotovitve, da je tožena stranka 5 % bonus v vtoževanem obdobju tudi koristila (9. točka izpodbijane odločbe), je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da Pogodba AT-3024 med strankama še vedno velja. Zaveza tožene stranke po Pogodbi AT-3024 ustvarja medsebojne pravice in obveznosti za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi podatkov dobavitelja (tožeča stranka) zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj (prvi odstavek 6. člena Pogodbe AT-3024) in velja tudi za merilna mesta objektov, ki jih upravnik prevzame v upravljanje po sklenitvi te pogodbe (prim. tretji odstavek 6. člena Pogodbe AT-3024). Ravno taka situacija je nastala tudi v konkretnem primeru na podlagi kasneje sklenjene Pogodbe EL 60626 za merilno mesto 3/450 na ..., na katerega se nanašajo vtoževani računi v tem gospodarskem sporu.

8Po prvem odstavku 6. člena Pogodbe AT-3024 ta pogodba ustvarja medsebojne pravice in obveznosti le za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi dobavitelja zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj (tožeča stranka). V skladu z drugim odstavkom 6. člena upravnik odgovarja za plačilo finančnih obveznosti v celoti za tista merilna mesta, ki jih ima v izključnem upravljanju. Za merilna mesta, kjer je nepremičnina v soupravljanju, je dolžan upravnik poravnati finančne obveznosti na podlagi delilnika za posamezno merilno mesto, ki ga predhodno posreduje dobavitelju. Te svoje obveznosti tožena stranka ni izpolnila. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje v dopisu upravnika ... z dne 5. 5. 2011 ni imelo podlage za sklepanje, da je tožeča stranka vedela za spremembe upravnikov glede merilnega mesta 3/450 na ..., na katerega se nanašajo vtoževani računi. Z navedenim dopisom je bila tožeča stranka s strani upravnika ... obveščena o spremembi upravljanja na ..., ki se nanaša na merilni mesti 639 in 640, v zvezi s čimer je bila sklenjena ločena pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja (priloga A108). Da je tožena stranka obvestila tožečo stranko o spremembi upravljanja šele novembra 2012, kar je po izteku obdobja, na katerega se nanašajo vtoževani računi, pa je ugotovilo že sodišče prve stopnje (14. točka obrazložitve).

9Ker priznanih dejstev ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP), tožena stranka pa je v pripravljalni vlogi z dne 22. 7. 2013 priznala, da je ostala (izključni) upravnik stavbe na ... (gl. l. št. 46), kjer se nahaja merilno mesto 3/450, v zvezi s katerim je s tožečo stranko sklenila Pogodbo EL 60626 (priloga A5) in se na podlagi Pogodbe AT-3024 tudi zavezala dobavljeno električno energijo tudi plačevati (gl. zgoraj), je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek delno zavrnilo (341. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 206734/2012 z dne 28. 12. 2012 v 1. točki izreka v veljavi še za 6.698,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2014 dalje do plačila (prvi odstavek 351. člena ZPP).

10Sodišče prve stopnje je po tem, ko je zavrnilo del primarnega tožbenega zahtevka, ki ga je tožeča stranka utemeljevala kot dolg tožene stranke na podlagi neplačanih računov (tj. v delu, ki presega preostali delež upravljanja tožene stranke v soseski X po menjavi upravnikov), v III. točki izreka zavrnilo tudi podredni tožbeni zahtevek na plačilo enakega denarnega zneska na podlagi (poslovne) odškodninske odgovornosti zaradi kršitve notifikacijske dolžnosti. Odločitev pritožbenega sodišča o ugoditvi primarnemu zahtevku tudi v delu, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo (tj. „po računih“), je narekovala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje v III. točki izreka glede odločitve o eventualnem tožbenem zahtevku. O eventualnem tožbenem zahtevku je dopustno odločati le, če primarni zahtevek ni utemeljen (tretji odstavek 182. člena ZPP).(1)

11Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, izrek o stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena, 154. člena in prvega odstavka 158. člena ZPP. Tožeča stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje podajala izjave o delnem umiku tožbe, kar je storila neposredno po prejemu plačil s strani tožene stranke, zato ji je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP dolžna povrniti stroške tožena stranka. Pritožbeno sodišče je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje v IV. točki izreka, da pravdni stranki nosita vsaka svoje pravdne stroške, saj je bilo glede na spremenjeni delež uspeha v postopku treba pravdne stroške izračunati na novo.

12O izvršilnih stroških je bilo že odločeno v delu I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje s tem, ko je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 206734/2012 z dne 28. 12. 2012 glede izvršilnih stroškov, tj. v 3. točki izreka, v celoti vzdržalo v veljavi. Ker zoper to odločitev pritožba ni bila vložena, pritožbeno sodišče vanjo ni posegalo.

13Tožeča stranka je za postopek pred sodiščem prve stopnje upravičena do 589,00 EUR nagrade za postopek (po tar. št. 3100 s količnikom 1, ker je del nagrade po količniku 0,3 po tar. št. 3460 že vsebovan v izvršilnih stroških; sodišče je glede na določilo tar. št. 3100 o vštevanju v presežku priglašeno nagrado zavrnilo), 502,80 EUR nagrade za narok (tar. št. 3102 ZOdvT od vrednosti 19.856,13 EUR, kolikor je bilo sporno v času opravljenega prvega naroka za glavno obravnavo), 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002 ZOdvT) in 20 % DDV (v okviru priglašenega davka), kar skupaj znaša 1.334,16 EUR, ob upoštevanju sodne takse po tar. št. 1111 ZST-1 v znesku 754,00 EUR, pa 2.088,16 EUR.

14Tožeča stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka. Za pritožbeni postopek se tožeči stranki prizna 388,80 EUR nagrade za postopek (tar. št. 3210 ZOdvT) in 22% DDV, kar skupaj znaša 474,34 EUR, ob upoštevanju sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 873,00 EUR (tar. št. 1121 ZST-1), pa 1.347,34 EUR.

15Seštevek priznanih in še ne prisojenih nadaljnjih pravdnih stroškov in pritožbenih stroškov znaša 3.435,50 EUR.

16Odmerjene stroške mora tožena stranka plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi s 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

-------------

Op. št. (1): Prim. A. Galič v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2006, druga knjiga, str. 169-170.