VSL sodba IV Cp 59/2016

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se mesečna preživnina za mladoletnega A. A. od 1. 4. 2015 do 31. 8. 2015 zviša na znesek 130,00 EUR ter od 1. 8. 2014 do 31. 1. 2015 in od 1. 9. 2015 dalje na znesek 105,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v višini 90,80 EUR, v 15-tih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

1Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da bo v obrazložitvi odločbe za tožečo stranko (toženo stranko po nasprotni tožbi) uporabljalo izraz tožnica, za toženo stranko (tožečo stranko po nasprotni tožbi) pa izraz toženec.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo spremenilo sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 227/2011 z dne 5. 9. 2012 tako, da je toženec dolžan za preživljanje mladoletnega sina od 1. 8. 2014 do 31. 3. 2015 plačevati preživnino v mesečnem znesku 60,00 EUR, od 1. 4. 2015 do 31. 8. 2015 v mesečnem znesku 70,00 EUR in od 1. 9. 2015 dalje v mesečnem znesku 60,00 EUR (I. točka izreka). V preostalem delu je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na znižanje preživnine (III. točka izreka) ter sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

3Tožnica po pooblaščencu vlaga pritožbo zoper I., II. in IV. točko izreka sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da se preživninska obveznost toženca do mladoletnega A. A. zviša na 150,00 EUR mesečno od vložitve tožbe dalje, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo pridobitne sposobnosti toženca. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da toženec zaradi zdravstvenega stanja ne more opravljati honorarnega dela. Po operaciji t.i. stenoze vratnih žil se je namreč verjetnost za nastanek srčnega infarkta in možganske kapi pri tožencu bistveno zmanjšala, zato ni razloga, da toženec honorarnega dela ne more več opravljati. Tožencu dodatni vir zaslužka predstavlja nočno raznašanje časopisa, kar predstavlja čisti dohodek v višini od 200,00 EUR do 250,00 EUR mesečno. Da so premoženjske zmožnosti toženca višje, priča tudi dopis ... dne 1. 10. 2015, kjer je razvidno, da se je toženec zavezal plačevati stroške oskrbe v domu za mladoletnega A. A. Stroški oskrbe glede na splošne podatke o ceni oskrbnine za dijake v dijaških domovih znašajo 208,00 EUR mesečno, kar pomeni, da toženec razpolaga z zadostnimi sredstvi za preživljanje mladoletnega A. A., njegovo zatrjevanje o pomanjkanju sredstev pa je zgolj navidezno. Da ima denar za luksuzne dobrine, priča tudi podatek iz medicinske dokumentacije, da je kadilec. Sodišče prve stopnje se do toženčeve denarne terjatve v višini 18.898,00 EUR po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 26372010 z dne 18. 9. 2014 ni opredelilo. Razmerje, da toženec prispeva za preživljanje mladoletnega A. A. 20 % ugotovljenih potreb, preostalih 80 % pa nosi tožnica, ni pravilno. Tožnica le na videz zasluži več, saj toženec taji zaslužek iz naslova opravljanja dodatnih del, sodišče pa tudi ne upošteva, da tožnica skrbi za mladoletnega sina A. A. ter hči B. B., za katero toženec ne plačuje preživnine. Prvo sodišče ni upoštevalo navedb tožnice, da je mladoletni A. A. od 11. 10. 2005 zopet v novi komuni, kjer je oskrbnina višja za 80,00 EUR. Sodišče tudi ni upoštevalo zahtev komune, da je ob vsakem obisku potrebno prinesti darilo v skupni vrednosti 10,00 EUR. Tako zahtevo imajo praktično vse komune. Ker je A. A. tudi kadilec, je v skupnosti upravičen pokaditi 8 cigaret na dan. Nakup cigaret predstavlja strošek 42,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je prenizko ocenilo tudi strošek za sadje v višini 5,00 EUR mesečno. Napačna je tudi porazdelitev stroškov postopka. Stroške postopka bi moral v celoti kriti toženec.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pomembnejša sestavina obveznosti staršev skrbeti za življenje otrok je obveznost njihovega preživljanja. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR, v 123. členu določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi tako, da jim zagotovijo za njihov razvoj ustrezne razmere. Določba 129. člena ZZZDR pa sodišče nalaga, da pri določanju o višini preživnine ugotovi otrokove potrebe, jih oceni v denarju, nato pa njihovo kritje porazdeli med starša, ob upoštevanju njune materialne in pridobitne zmožnosti.

6Sodišče prve stopnje je za obdobje od 1. 8. 2014 do 31. 3. 2015 potrebe mladoletnega A. A. ocenilo na 300,00 EUR mesečno, za obdobje bivanja v komuni ... od 1. 4. 2015 do 31. 8. 2015 na 370,00 EUR mesečno in od 1. 9. 2015 dalje na 300,00 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče meni, da je ocenjena višina potreb mladoletnega A. A. v celoti gledano povsem sprejemljiva in ustrezna. Res sodišče prve stopnje na eni strani mladoletnemu A. A. neutemeljeno ni priznalo stroška žepnine za cigarete za bivanje v komuni v višini 30,00 EUR, saj je življenjsko logično, da se odvisnik težko hkrati odvaja odvisnosti od drog in cigaret, vendar pa mu je na drugi strani v času bivanja v komuni priznalo previsoke stroške za obleko in obutev, in bi bila primerna višina 30,00 EUR mesečno, tako, da je gledano v celoti ocenjena višina potreb mladoletnega A. A. pravilno ugotovljena.

7Ob oceni otrokovih potreb pa sodišče upošteva tudi zmožnosti vsakega od staršev in šele nato določi višino prispevka za preživljanje v sorazmerju s temi možnostmi. V zvezi z možnostmi za pridobitev dohodka je potrebno upoštevati na eni strani možnosti za zaslužek v danem okolju, na drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegove zmožnosti ter zdravstveno stanje.

8Zmotna je pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženčeve terjatve v višini 18.898,03 EUR. Sodišče se je do toženčeve terjatve opredelilo v 11. točki obrazložitve in je pravilno navedlo, da v še nepravnomočni sodbi ugotovljena terjatev toženca do tožnice in njenih staršev pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti toženca ni mogoče upoštevati.

9Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je toženec, kot izhaja iz medicinske dokumentacije, imel zdravstvene težave zaradi katerih je bil tudi dva dni hospitaliziran ter da v tem obdobju ni mogel opravljati nobenega pridobitnega dela, vendar pa po opravljeni operaciji vratnih žil toženec ni navajal, da operacija ni bila uspešna, zaradi česar bi bil delovno nezmožen opravljati dotedanje honorarno delo, to je raznašanje časopisov. Sicer pa že iz neprerekanega dejstva, da se je toženec zavezal plačevati stroške oskrbe v domu za mladoletnega A. A. izhaja, da toženec razpolaga z dodatnimi sredstvi za preživljanje, saj v nasprotnem primeru te zaveze v septembru 2015 (torej že po operaciji vratnih žil) ne bi mogel sprejeti. Zato je pritožbeno sodišče prepričano, da s plačilom preživnine zavezančevo nujno preživljanje ne bo ogroženo.

10Pritožba pravilno opozarja na nepravilno porazdelitev preživninskega bremena za mladoletnega sina med oba starša. Po oceni pritožbenega sodišča je primerno razmerje po katerem naj toženec prispeva za kritje 35 % potreb mladoletnega A. A. Res ima tožnica višji dohodek kot toženec, vendar pa je potrebno upoštevati tudi, da je skrb za mladoletnega sina v celoti na tožnici, saj toženec stikov s sinom ne izvaja, prav tako pa tudi ne sodeluje pri vključitvi v obravnavo svojcev, katerih otroci uživajo droge.

11Pritožnica še zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njenih navedb, da je mladoletni A. A. od 11. 10. 2015 zopet v novi komuni, kjer je za 80,00 EUR višja oskrbnina. Ker gre za dejstvo, ki je nastopilo po zaključku obravnave dne 23. 9. 2015, torej izven časovnih meja pravnomočnosti, sodišče prve stopnje pa lahko izda sodbo glede na stanje, kakršno je bilo na dan sojenja, pritožbenih navedb, da je oskrbnina sedaj za 80,00 EUR višja, ni mogoče upoštevati.

12Določba 413. člena ZPP po kateri sodišče v postopku v zakonskih sporih ter sporih med razmerij med starši in otroki o stroških postopka odloči po prostem preudarku, nalaga sodišču, da pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov upošteva vse okoliščine konkretnega primera. Pritožbeno sodišče se strinja z mnenjem sodišča prve stopnje, da je ureditev razmerij med staršema in mladoletnim otrokom njemu v korist in ker so bila sporna razmerja delno urejena tudi s sodno poravnavo, je pravilna odločitev prvega sodišča, da vsaka stranka krije svoje stroške tega postopka.

13Višje sodišče je glede na navedeno na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v I. točki izreka spremenilo tako, da se preživnina, ki jo je toženec dolžan plačevati od 1. 8. 2014 do 31. 3. 2015 zviša na znesek 105,00 EUR, od 1. 4. 2015 do 31. 8. 2015 na znesek 130,00 EUR in od 1. 9. 2015 dalje na znesek 105,00 EUR mesečno. V ostalem delu je pritožbo tožnice zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14Tožničina pritožba je bila potrebna, saj je z njo dosegla zvišanje preživnine. Načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena narekuje, da ji toženec za njeno pritožbo, s katero je delno uspela povrne polovico stroškov, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na znesek 181,59 EUR (nagrada za pravno sredstvo po tar. št. 3210 za ODVT v višini 110,40 EUR, pavšalni znesek za PTT storitve po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR, 22 % DDV na odvetniške storitve v višini 28,69 EUR EUR ter sodna taksa v višini 22,50 EUR).