VSC sklep Cp 709/2015

Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1S sklepom N 302/2015 z dne 5. 10. 2015 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog predlagateljice in nasprotnega udeleženca zavrne. Ugotovilo je, da sta stranki tega postopka vložili predlog po katerem naj bi sodišče prve stopnje odločilo o predlogu obeh strank o tem, da se mladoletni otrok nepravdnih strank dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, nasprotni udeleženec naj plačuje preživnino, stiki pa se bodo določili sporazumno glede na vsakokratne razmere. Sodišče pa je na podlagi dopisa centra za socialno delo ugotovilo, da gre v odnosu med obema strankama za medsebojno povezanost in družinske vezi ter da sta stranki živeli skupaj tudi pred rojstvom drugega otroka. Ob teh dejanskih ugotovitvah sodišče ni sledilo trditvam predlagateljice in nasprotnega udeleženca, da med njima ni več skupnega življenja in da je njuna izvenzakonska skupnost razpadla. Ker je sodišče ugotovilo, da predlagateljica in nasprotni udeleženec živita skupaj, ni izkazan zakonsko določen dejanski stan za obravnavanje predloga. Predlog je zato zavrnilo.

2Zoper takšno odločitev se pritožujeta oba udeleženca tega nepravdnega postopka.

Predlagateljica M. B. v pritožbi očita sodišču prve stopnje zmotno ugotovitev dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da stranki tega nepravdnega postopka še živita skupaj. Izvenzakonska skupnost je namreč razpadla že v letu 2006 in do sedaj ni bila obnovljena. Neresnične so navedbe v poročilu centra za socialno delo, da živi v Radečah. Njeno trenutno prebivališče pomeni samo pomoč staršem nasprotnega udeleženca in z nasprotnim udeležencem ne živi skupaj in tudi ne namerava živeti v bodoče z njim.

Pritožbo podaja tudi nasprotni udeleženec S. B. Navaja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Z nasprotno udeleženko že od leta 2007 ne živita več skupaj. Center za socialno delo je definiral besedo družina napačno. K. B. je živela in živi z njim, babico in dedkom. Medtem ko sam ne živi z nasprotno udeleženko in mladoletnim otrokom. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

3Obe pritožbi sta bili vročeni nasprotnim strankam, ki sta nanju odgovorili in predlagata ugoditev pritožbi.

4Pritožbi sta utemeljeni.

5Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta na naslovno sodišče dne 15. 8. 2015 vložila predlog, da sodišče v nepravdnem postopku izda sklep o tem, da sta se starša sporazumela o varstvu, vzgoji, preživljanju in o stikih glede mladoletnega otroka T. M. B., rojenega ... V predlogu sta navajala, da kot starša mladoletnega otroka ne živita skupaj, saj je njuna zunajzakonska skupnost prenehala že leta 2007. Zato predlagata, da sodišče prve stopnje odloči o njunem predlogu.

6Sodišče prve stopnje bi po prejemu tega predloga moralo ta predlog obravnavati kot predlog po določbi drugega odstavka 105. člena Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) po katerem v primeru, če se starša sporazumeta o varstvu in vzgoji, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Pogoj za izdajo takšnega sklepa pa je dejstvo, da starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, kot je to določeno v prvem odstavku 105. člena ZZZDR. Po določbi 105. a člena ZZZDR, če starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok. Po določbi tretjega odstavka 106. člena ZZZDR, če se starša sporazumeta o stikih, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. V vsakem od teh primerov pa, če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristijo otrok, predlog zavrne. Naloga sodišča po prejemu takšnega predloga je torej, da ugotovi pravno pomembno dejstvo o tem ali je takšen sporazum staršev, ki ne živita skupaj ali ne bosta več živela skupaj v skladu s koristijo otrok. V primeru, če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristijo otrok, predlog zavrne. V nasprotju s takšnimi materialnopravnimi izhodišči pa je sodišče prve stopnje in v nasprotju z navedbami in razpolaganji strank ugotavljalo dejstvo o tem, ali starša še vedno živita skupaj in, da zato niso podani materialnopravni pogoji za izdajo odločbe o tem ali je sporazum staršev, ki obsega razpolaganje strank o tem komu od staršev bo otrok dodeljen v vzgojo, varstvo in oskrbo, o dolžnosti preživljanja in o načinu stikov v korist otroka. Sodišče prve stopnje je neizzvano in na podlagi dopisa centra za socialno delo pričelo ugotavljati dejstvo ali starša še vedno živita skupaj in je tudi v nasprotju z izjavami strank, podanih tekom nepravdnega postopka ugotovilo dejstvo, da starša še živita skupaj in je zato njun predlog zavrnilo. Kot izhaja iz izpovedb obeh udeležencev tega nepravdnega postopka, starša mladoletnega otroka ne živita več skupaj. Iz njunih izpovedb je mogoče sklepati, da tudi ne bosta več živela skupaj. V takšnem primeru pa je naloga sodišča ta, da ugotovi, ali je sporazum, katerega sta v pisni obliki že sklenili stranki, v skladu s koristijo otrok. Le v primeru, če takšen sporazum ni v skladu s najboljšo koristjo otroka, lahko predlog zavrne. Sodišče prve stopnje mora zato meritorno obravnavati vsebino sporazuma v smislu ugotavljanja največje otrokove koristi in mu je lahko v pomoč v takšnem primeru mnenje centra za socialno delo, vendar le v smislu ali je predlagani sporazum v najboljšo korist otroka (drugi odstavek 64. člena ZZZDR).

7Glede na obrazloženo se tako izkaže, da sta pritožbi obeh udeležencev tega nepravdnega postopka utemeljeni in je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, odločilo, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati izjavi obeh pravdnih strank, da ne živita skupaj (ali ne bosta živeli skupaj) in nato tudi ob morebitni podpori centra za socialno delo ugotovitvi pravno relevantno dejstvo, ali je sporazum obeh strank tega nepravdnega postopka, katerega sta predhodno že sklenili, v korist mladoletnega otroka.

8Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.