VSRS Sklep II Kr 37577/2015-886

Obdolženim: M. B., P. K., D. O. in M. S. se podaljša pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku še za mesec dni, to je vključno do 1. 2. 2016.

1Pred Okrožnim sodiščem v Kranju teče zoper obdolžene M. B., P. K., D. O., M. S. in soobdolžence preiskava in sicer zoper M. B., P. K. in D. O. zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po tretjem in prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter zoper obdolženega M. S. zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Obdolženci so v priporu od 1. 10. 2015 dalje iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Pripor je bil obdolžencem podaljšan s sklepi senata Okrožnega sodišča v Kranju I Ks 37577/2015 z dne 29. 10. in 30. 10. 2015 do 1. 1. 2016.

2Okrožna državna tožilka je na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena ZKP Vrhovnemu sodišču predlagala, da obdolžencem pripor podaljša še za mesec dni. Predlog utemeljuje z ugotovitvijo, da so še vedno podani zakonski pogoji za pripor. Podan je utemeljen sum storitve očitanih kaznivih dejanj, v postopku, ki teče zoper obdolžence pa se do sedaj tudi niso pokazale okoliščine, ki bi ta utemeljen sum ovrgle. Navaja, da so še vedno podani razlogi za pripor za vse obdolžence in sicer priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Navaja ter obrazlaga okoliščine, ki upravičujejo takšno oceno, ter obrazlaga neogibnost pripora za varnost ljudi in sorazmernost tega ukrepa s posegom v osebno svobodo obdolžencev. Ugotavlja, da obstajajo objektivni razlogi zaradi katerih preiskovalna sodnica še ni mogla zaključiti preiskave, saj še nista bili zaslišani dve priči, prav tako pa še ni pravnomočen sklep o razširitvi preiskave. Navaja, da je čas enega meseca potreben za zaključek preiskave ter za tožilstvo za odločitev po končani preiskavi.

3O predlogu državne tožilke so se izjavili zagovorniki obdolženih B., O. in S. Predlogu za podaljšanje pripora nasprotujejo. Zagovornik obdolženega B. navaja, da ni mogoče pričakovati, da bi obdolženec, če bi bil izpuščen na prostost, med kazenskim postopkom poskušal ponoviti kaznivo dejanje. Opozarja, da obdolženec skrbi za šest otrok, ter da bi ob tehtanju te obveznosti in po oceni zagovornika imaginarni nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, morala prevladati skrb za družino in tudi zaradi tega ni podan priporni razlog. Ocenjuje, da je tudi dosedanje trajanje pripora nedvomno na obdolženca vplivalo in kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Zagovornik obdolženega D. O. ponavlja obdolženčev zagovor, v katerem je del dejanj priznal, storitev drugih kaznivih dejanj pa je zanikal. Obdolženi O. je dejanja izvrševal po naročilu soobdolženih in nima možnosti, da bi sam vzpostavil proizvodnjo oziroma gojenje konoplje, saj laboratorija in materiala na hiši, kjer prebiva, ni več. Meni, da tudi obdolženčeva dosedanja kaznovanost za druga kazniva dejanja, ne more biti podlaga za sklep o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja. Zagovornik obdolženega M. S. izpodbija obstoj utemeljenega suma, saj meni, da so bili ukrepi zoper obdolžena odrejeni na podlagi določb 149.a in 150. člena ZKP na podlagi podatkov, ki niso zadoščali za dokazni standard utemeljenih razlogov za sum, ampak gre le za nepreverjene informacije policije, kar pa za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov ne zadostuje. Meni tudi, da ne obstaja priporni razlog ponovitvene nevarnosti, saj je bila obdolžencu zasežena vsa količina sporne snovi, zaradi česar je jasno, da kaznivega dejanja ne more ponoviti.

4Preiskovalna sodnica je skladno z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP pri predložiti predloga državnega tožilca Vrhovnemu sodišču pojasnila, da je v tej zadevi potrebno zaslišati še dve priči in da je zaslišanje prič predvideno za 29. 12. 2015. Poudarja, da sklep o razširitvi preiskave še ni pravnomočen, ter da se rok za vložitev pritožbe izteče 28. 12. 2015. Odločiti pa bo potrebno o dokaznih predlogih.

5Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolžence teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je po zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, podaljšati pripor še za tri mesece. Obdolženi M. S. je v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od enega do desetih let, obdolženi M. B., P. K. in D. O. pa so v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od petih do petnajstih let. Formalni pogoj za podaljšanje pripora je zato izpolnjen.

6Odločanje o podaljšanju pripora obsega presojo, ali so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je obdolženi storil določeno kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

7Utemeljen sum, da so obdolženci storili kazniva dejanja po prvem oziroma po tretjem odstavku 186. člena KZ-1 je ugotovljen in obrazložen v pravnomočnem sklepu o preiskavi. Vrhovno sodišče se strinja z državno tožilko, da dokazi in podatki, ki so bili doslej zbrani in izvedeni še vedno kažejo, da je utemeljen sum v smeri storitve obdolžencem očitanih kaznivih dejanj podan. Zagovornik obdolženega S. ocenjuje, da utemeljenega suma ni, ker naj bi presoja o utemeljenem sumu kot zakoniti podlagi za pripor temeljila na nedovoljenih dokazih. V tej fazi postopka Vrhovno sodišče lahko presoja le ali so dokazi takšni, da je že na prvi pogled jasno, da gre za tako imenovane nedovoljene dokaze. Po presoji Vrhovnega sodišča trditve zagovornika, da so bili prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni in izvedeni brez ustreznega dokaznega standarda le na podlagi nepreverjenih informacij policije, pomenijo le izražanje lastne presoje dokaznega gradiva, ki je bila podlaga sklep za odreditev teh ukrepov. Njegove navedbe ne omogočajo sklepanja, da gre že za prima facie nedovoljene dokaze, torej dokaze, ki so nezakoniti na prvi pogled. Po presoji Vrhovnega sodišča tako dosedanji potek preiskave in izvedeni dokazi utemeljenosti suma niso omajali.

8Nespremenjene ostajajo tudi okoliščine, na podlagi katerih je ugotovljen priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za obdolžence. Okrožna državna tožilka v predlogu za podaljšanje pripora pravilno poudarja, da je ta priporni razlog za vse obdolžence podan. Objektivne in subjektivne okoliščine, ki takšno oceno utemeljujejo, se niso spremenile. Način izvršitve kaznivih dejanj, katerih so obdolženci utemeljeno osumljeni in delovanje obdolženih B., K. in O. v hudodelski združbi z vnaprej določenimi vlogami, dejstvo, da naj bi obdolženci delovali v daljšem časovnem obdobju, da so se obdolženi B., O. in K. ukvarjali s pridelovanjem in vzgajanjem sadik konoplje, da je šlo za večje število nasadov, tako da naj bi K. in B. te nasade imela, O. pa naj bi jima dobavljal sadike konoplje, dobavljali pa naj bi jih tudi neidentificirani dobavitelji iz Avstrije (prav tako pa naj bi šlo tudi za dobavitelje hašiševega olja, kar poudarja tožilka), kažejo nevarnost ponovitve istovrstnega, to je specifičnega kaznivega dejanja. Tudi subjektivne okoliščine pri obtoženemu B., K. in O., ki jih navaja državna tožilka, potrjuje sklep o realni in konkretni nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja. K. kot B. sta bila že kaznovana zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, B. večkrat, K. pa enkrat, ko mu je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju izrečena pogojna obsodba, v kateri je bila določena kazen desetih mesecev zapora, s preizkusno dobo dveh let, ki se izteče 9. 7. 2016. Državna tožilka pravilno poudarja, da je obdolženec dejanje storil v času trajanja preizkusne dobe po navedeni pogojni obsodbi, kar utrjuje sklep o nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja. Tako B. kot K. nista zaposlena, kot poudarja državna tožilka, in nimata rednih sredstev za preživljanje, kar v povezavi z dalj časa trajajočim ukvarjanjem z dejavnostjo, za katero sta utemeljeno osumljena, tudi napotuje na sklep, da naj bi si obdolženca z izvrševanjem kaznivega dejanja pridobivala sredstva za preživljanje. D. O. sicer ima sredstva za preživljanje, prejema mesečno pokojnino, vendar pa okoliščina, da gre tudi pri njem za dalj časa trajajočo dejavnost, ter dejstvo, da mu izvrševanje kaznivih dejanj ni tuje, saj je bil že kaznovan za različna kazniva dejanja, utemeljuje sklepanje, da bi na prostosti, kaznivo dejanje ponovil. Takšno sklepanje utrjuje obstoj utemeljenega suma, da naj bi se obdolženec ukvarjal z vzgajanjem in prodajanjem sadik konoplje ter s prodajo konopljinega olja. Pri vseh treh obdolžencih pa tudi različne oblike izvrševanja kaznivih dejanj kot prodaja, hramba, proizvodnja kažejo na nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Državna tožilka pa tudi utemeljeno opozarja, da so nekateri O. odjemalci sadik konoplje še vedno na prostosti, da je na prostosti kupec večjih količin konoplje U. G., da so tudi B. dobavitelji hašiševega olja na prostosti, ter da je na prostosti tudi kupec hašiševega olja, na prostosti pa je tudi večina K. odjemalcev, kar predstavlja okoliščine, ki potrjuje sklep o obstoju pripornega razloga.

9Poleg objektivnih okoliščin pri M. S., ki kažejo na ponovitev kaznivega dejanja kot so ukvarjanje s prodajo večjih količin konoplje, dejstvo da ima dobavitelje, da je bilo najdeno pri hišni preiskavi pri obdolžencu več kot 10 kg mamila konoplje, ki jo je hranil in še štirinajst rastlin konoplje, ki naj bi jo gojil, utemeljujejo sklepanje, da pri obdolžencu obstajajo okoliščine, o nevarnosti ponovitve specifičnega, to je istovrstnega kaznivega dejanja. Vrhovno sodišče ugotavlja, da opisano ravnanje in okoliščine utemeljujejo sklep, da bi obdolženec, v kolikor bi bil izpuščen, na prostost s prodajo oziroma nakupom mamila nadaljeval. Tak sklep potrjuje tudi dejstvo, da identiteta obdolženčevega dobavitelja večjih količin konoplje še ni ugotovljena. Sklep o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja potrjuje tudi subjektivna okoliščina na strani obdolženca, saj obdolženi ni zaposlen ter se tako pokaže, da tudi nedovoljena dejavnost, ki jo je utemeljeno osumljen, pri obdolžencu predstavlja vir dohodka.

10Vse subjektivne in objektivne okoliščine, ki ji poudarja državna tožilka in so bile tudi že presojene ter obrazložene v dosedanjih sklepih oziroma podaljšanju pripora, kažejo na realno konkretno nevarnost ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja. Zato zagovornik obdolženega S. s trditvijo, da priporni razlog ne obstaja več, ker obdolženec nima možnosti ponovitve kaznivega dejanja ter zagovornik obdolženega B. z navedbami, da obdolženčeva skrb za družino pretehta nad priporom in da obdolženec kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, če bo izpuščen na prostost, ne vnašata dvoma v oceno, da je priporni razlog pri obeh obdolžencih še vedno podan. Enaka ocena velja tudi za navedbe zagovornika obdolženega O., da nima možnosti ponovitve kaznivega dejanja.

11Podaljšanje pripora za vse obdolžence iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti utrjuje presoja neogibnosti pripora za varnost ljudi. Neogibnost pripora za varnost določenega kroga ljudi se po navedenem v ničemer spremenila. Ob visoki stopnji nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja, ki napada zdravje in nenazadnje tudi življenje potencialnih odjemalcev prepovedanega mamila, se tako izkaže pripor kot neogiben ukrep za odvrnitev nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, ter kot najhujši poseg v osebno svobodo v razumnem sorazmerju s težo dejanj, ki se očitajo obdolžencem.

12Vrhovno sodišče je zato ugodilo predlogu državne tožilke in pripor zoper obdolžene M. B., P. K., D. O. in M. S. podaljšalo iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP še za mesec dni. Potreben je določen čas za izvedbo procesnih dejanj, ki jih navajata državna tožilka in preiskovalna sodnica. V preiskavi sme pripor trajati najkrajši potrebni čas (drugi odstavek 200. člena ZKP). Sodišče mora pri trajanju pripora v preiskavi presojati, ali je trajanje še v skladu s pravico obdolženca do sojenja v razumnem roku. Razumen čas trajanja pripora je mogoče presojati le glede na okoliščine konkretnega primera. V konkretnem primeru Vrhovno sodišče, upoštevaje obsežnost zadeve ter obseg procesnih dejanj, ki jih je še potrebno izvesti, in ker mora biti po končani preiskavi tudi tožilcu omogočen potreben čas, da sprejme eno izmed odločitev, predvidnih v drugem odstavku 184. člena ZKP, ugotavlja, da je podaljšanje pripora za en mesec razumen rok, in da pravica obdolženca do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni kršena. Vrhovno sodišče je po navedenem obdolženem podaljšalo pripor do vključno 1. 2. 2016.