VSL sklep IV Cp 3519/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zaradi znižanja preživnine zavrglo.

2Zoper takšno odločitev je laično pritožbo vložil tožnik. Iz nje je moč izluščiti, da tožnik zatrjuje, da sta v konkretnem primeru pravdni stranki oče otroka A. A. in mati otroka M. M., ki po sodbi P 501 2006/IV opravlja dnevno skrb za otroka in ji je zaupana pravica do prejemanja preživnine. Nerazumna je zahteva prvostopenjskega sodišča, da bi moral tožnik tožiti otroka in ne tistega, ki mu je izkazana pravica do prejemanja preživnine, torej upravičenca po sodbi P 501 2006/IV, in ki ga sodišče neutemeljeno naslavlja kot zakonitega zastopnika otroka. Pojasnjuje, da je v tožbi jasno navedel pravdne stranke in je prvo sodišče vsebinsko prepoznalo za toženo stranko A. M. Tožnik je v konkretni zadevi zaprosil za brezplačno pravno pomoč, ki pa mu je bila iz neutemeljenih razlogov odklonjena, zato mu ni mogoče očitati, da vloge ni dopolnil še z enim izvodom tožbe. Sodišče bi moralo izvod tožbe samo kopirati in ga poslati nasprotni stranki, saj je v skladu s sodbo Ustavnega sodišča tožnik oproščen sodnih taks, tožbeni zahtevek pa je popoln.

3Pritožba ni utemeljena.

4Splošno zapoved razumljivosti in popolnosti vloge vsebuje drugi odstavek 105. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ki ureja tudi njene obvezne sestavine: navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. To določbo dopolnjujeta tretji odstavek 105. člena ZPP z zahtevo po podpisu vložnika in četrti odstavek istega člena, ki določa, da mora stranka, če vloga vsebuje kakšno zahtevo, v vlogi navesti dejstva, na katero jo opira in dokaze, kadar je to potrebno. Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče v določenem roku zahteva od vložnika, da vlogo popravi ali dopolni (prvi in drugi odstavek 108. člena ZPP), v zahtevi pa mora vložnika opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča (šesti odstavek 108. člena ZPP). Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP).

5Ker vloga, ki jo je pritožnik vložil pri sodišču prve stopnje dne 4. 3. 2015 ni bila popolna, ga je sodišče s sklepom z dne 8. 10. 2015 pozvalo, da v roku petnajstih dni od prejema sklepa dopolni tožbo tako, da: - predloži dodaten izvod tožbe; - oblikuje določen tožbeni zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev (ki bo pravilno oblikovan in bo vseboval vse potrebne podatke, vključno podatke o preživninskem zavezancu, preživninskem upravičencu, višini prvotno določene preživnine, odločbo s katero je bila določena preživnina, višino s tožbo zahtevane znižane preživnine, rokih in načinu plačevanja ter od kdaj zahteva znižanje preživnine); - določno in pravilno opredeli stranki tega postopka (tožečo in toženo stranko), ter da tako dopolnjeno tožbo vloži v dveh izvodih. Pri tem je prvo sodišče tožnika pravilno opozorilo tudi na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča.

6Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožba ni popolna, saj ne vsebuje obvezne sestavine tožbe, to je imena in stalnega oziroma začasnega prebivališče oziroma sedeža tožene stranke, Tožnik je v tožbi navedel le, da zahteva znižanje preživnine za mld. A. M., ni pa navedel niti imena stranke zoper katero zahteva sodno varstvo niti njenega prebivališča. Slednje pa ni moč izluščiti niti iz tožnikovih pritožbenih navedb, saj po eni strani navaja, da naj bi bili pravdni stranki on in mati otroka M. M., na drugi strani pa zatrjuje, da je sodišče prve stopnje kot toženo stranko jasno prepoznalo A. M. Poleg navedenega pa tožba tudi ne vsebuje določnega tožbenega zahtevka, niti ni bila vložena v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Ker torej pritožnik ni postopal po nalogu sodišča, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo na podlagi določbe četrtega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.

7Kot odgovor na pritožnikove navedbe pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je v preživninskem razmerju preživninski upravičenec mld. otrok, ne glede na dejstvo, da preživninski zavezanec plačuje preživnino drugemu roditelju pri katerem otrok živi.

8Pritožnik še navaja, da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, da bi pravilno uveljavil pravico do sodnega varstva. Pritožnik bi lahko vložil vlogo oziroma prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči že pred vložitvijo tožbe oziroma bi moral po prejemu sklepa, s katerim ga je sodišče pozvalo, da v roku petnajstih dni dopolni tožbo, sodišču predlagati podaljšanje roka za dopolnitev tožbe do odločitve o njegovi prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči. Sicer pa lahko pritožnik ponovno vložil tožbo in s tem uresničil pravico do sodnega varstva.

9Pritožbeno uveljavljani razlogi tožnika glede na navedeno niso podani, prav tako pa pritožbeno sodišče ni zasledilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

10Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).