VSL sklep I Cp 3319/2015

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi sklenilo, da se vrednost spornega predmeta določi na 92.035,20 EUR ter da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, zato bo po pravnomočnosti odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.

2Tožeča stranka v pritožbi proti temu sklepu navaja, da je zmotna in nelogična ocena prvostopenjskega sodišča o določitvi vrednosti spornega predmeta po vrednosti nepremičnine, glede katere uveljavlja nedopustnost izvršbe. V tem postopku sodišče obravnava vprašanje nedopustnosti izvršbe glede terjatve prvotožene stranke do drugotožene stranke v višini 580,52 EUR na nepremičnini v lasti tožeče stranke. Ekonomski pomen spora v tej zadevi zagotovo ne dosega 92.035,20 EUR. Prvotožena stranka od tožnice ne zahteva in ne bi mogla dobiti 92.035,20 EUR, tudi v primeru realizacije izvršbe s prodajo celotne nepremičnine. Sodišče bi moralo upoštevati dejansko vsebino spora in posledice, ki bodo zaradi odločitve nastale eni ali drugi stranki.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je odločitev v izpodbijanem sklepu o določitvi vrednosti spornega predmeta oprlo na določbo tretjega odstavka 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki omogoča sodišču, da v primeru, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, samo določi vrednost spornega predmeta. O tem odloči s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe. To pomeni, da je dovoljena le nesamostojna, pridružena pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča in upoštevaje večinsko sodno prakso(1) gre v tej zadevi za pritožbo, ki je pridružena pritožbi zoper sklep o stvarni nepristojnosti sodišča in odstopu zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču, kar pomeni, da je pritožba dopustna. Pač pa ni utemeljena iz sledečih razlogov:

Predmet spora je ugotovitev nedopustnosti izvršbe z rubežem na tožnikovem delu nepremičnine parc. št. 9/6 k. o. .... Prva tožena stranka je v izvršilnem postopku zahtevala od druge tožene stranke rubež te nepremičnine zaradi poplačila terjatve drugotoženca v znesku 580,52 EUR z obrestmi. Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta v tožbi navedla v tej višini, sodišče pa je, upoštevaje korekturno dolžnost iz tretjega odstavka 44. člena ZPP ocenilo, da je ta vrednost občutno prenizka in jo ocenilo v višini vrednosti nepremičnine, glede katere tožeča stranka uveljavlja nedopustnost izvršbe. Sodna praksa res ni enotna pri določanju vrednosti spornega predmeta v tovrstnih sporih(2), saj sta pri določitvi vrednosti spornega predmeta možni dve oporni točki: ena je vrednost terjatve v izvršbi, druga pa vrednost predmeta izvršbe(3). V konkretni zadevi gre za precejšnjo razliko med obema vrednostima, saj je terjatev občutno nižja kot vrednost tožnikovega deleža nepremičnine, na kateri je predlagan rubež. Pritožbeno sodišče se strinja z logičnimi in razumnimi argumenti pritožbe, da ekonomski pomen spora nikakor ne more biti ocenjen z zneskom tržne vrednosti tožnikove nepremičnine. Med strankama ni spora o lastninski pravici na nepremičnini, pač pa se zahteva preprečitev realizacije izvršbe na njej, kar seveda ne pomeni, da bi prva tožena stranka pridobila oziroma tožeča stranka v tem primeru izgubila celotno vrednost nepremičnine, ampak le vrednost terjatve s pripadki, kot pravilno poudarja v pritožbi.

5Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in sklep o določitvi višje vrednosti spornega predmeta razveljavilo, posledično pa tudi sklep o ugotovitvi stvarne nepristojnosti prvostopenjskega sodišča, ki se je glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZPP nepravilno izreklo za stvarno nepristojno (3. točka 365. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških, ki jih je priglasila tožeča stranka, je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Glej odločbe VSL I Cp 2893/2013, I Cp 2396/2013, I Cp 1715/2013, II Cp 1501/2013, I Cp 3173/2012, II Cp 2086/2010.

Op. št. (2): Glej odločbi VSL II Cp 2086/2010 in II Cp 1699/2014.

Op. št. (3): Odločba VSL I Cp 2386/2014.