VSRS sodba VIII Ips 149/2015

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške odgovora na revizijo tožeči stranki v znesku 368,44 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo 20. 5. 2013, ampak 3. 6. 2013, zato ji je tožena stranka dolžna za to obdobje vzpostaviti delovno razmerje in priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ter izplačati odpravnino v višini 3.303,30 EUR. Zavrnilo je zahtevek za ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 4. 2013 nezakonita, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ampak še traja, posledično pa tudi reintegracijski zahtevek in reparacijske zahtevke. Presodilo je, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljena. Tožena stranka je zaradi slabih poslovnih rezultatov zmanjševala stroške poslovanja in tožničine delovne zadolžitve razdelila med ostale zaposlene. S tem je prenehala potreba po delu tožnice, kar predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved. Ker je bila tožnica pri pravnih prednikih tožene stranke neprekinjeno v delovnem razmerju od 2. 10. 2000 (skupaj 12 let), ji je sodišče prve stopnje priznalo daljši odpovedni rok in višjo odpravnino.

2Zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje se je pritožila tožena stranka oziroma družba A. d. o. o., ker naj ne bi bila stvarno legitimirana v tem postopku, in sicer zaradi statusne spremembe – oddelitve in ustanovitve nove družbe na podlagi delitvenega načrta z dne 2. 10. 2013. Sodišče druge stopnje je presodilo, da je imela tožena stranka objektivno možnost zatrjevati dejstvo oddelitve z ustanovitvijo nove družbe že v postopku na prvi stopnji, vendar te možnosti ni izkoristila. Na oddelitev je prvič opozorila šele v pritožbi.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka oziroma družba A. d. o. o. vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da naj bi sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je novoustanovljena družba pasivno legitimirana in ji vročilo sodbo. Sodišče je obvestila o pomoti, iz previdnosti, zaradi zavarovanja svojega pravnega položaja, pa je bila prisiljena vložiti pritožbo, čeprav naj ne bi bila tožena stranka. Samo na podlagi vročitve tudi ni postala stranka postopka. Sodišče druge stopnje sposobnosti biti stranka ni presojalo v odnosu do pravne osebe, ki je obstajala v času vložitve tožbe in je bila v tožbi pravilno navedena kot stranka. S tem naj bi storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, na katero mora paziti po uradni dolžnosti. Ker se postopka na prvi stopnji ni udeleževala, niti ni mogla podati ugovora pasivne legitimacije, čeprav je zakoniti zastopnik v svoji izpovedbi pojasnil statusne spremembe. Posledično družbi B. d. o. o., ki naj bi bila pravna naslednica tožene stranke, zaradi kršitev določb o vročanju ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožena stranka tožbe tudi ne more izvršiti, ker je bila ustanovljena po izteku obdobja, za katerega je dolžna vzpostaviti delovno razmerje.

4Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožnici, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7Revizijski ugovor, da revidentka v tem postopku ne more biti pravdna stranka, ni utemeljen. Po določbi prvega odstavka 76. člena ZPP je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. Sposobnost biti stranka pomeni sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju, torej sposobnost nastopati v vsaki pravdi. Ker je veljavno vpisana v sodni register in obstaja, njena sposobnost biti stranka v tem delovnem sporu ni vprašljiva. Zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

8Delodajalec družba A., bb d.o.o., je tožnici 17. 4. 2013 odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je 17. 5. 2013 vložila tožbo zaradi ugotovitve nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in kot toženo stranko pravilno navedla delodajalca, A., d.o.o., ki je bila skrajšana firma družbe A, bb d.o.o..

9Revizija kot bistveno izpostavlja, da se je 23. 12. 2013 tožena stranka A., bb d.o.o. najprej preimenovala v A. Skupina, bb d.o.o., nato pa je 10. 4. 2014 ponovno spremenila firmo in se sedaj imenuje C., d.o.o. Navedena pravna oseba naj bi bila po stališču revizije pasivno legitimirana in bi moralo sodišče prve stopnje tej pravni osebi vročiti sodbo. Družba A., cc d.o.o., ki ji je sodišče prve stopnje vročilo sodbo, je bila ustanovljena 23. 12. 2013 z oddelitvijo od tožene stranke kot prenosne družbe, z enako skrajšano firmo in sedežem družbe, kot jo je imela prej tožena stranka.

10Revizija ima prav, da prvotno tožena stranka A., bb. d.o.o. ni ista pravna oseba kot sedaj A., cc. d.o..o. Revidentka je z oddelitvijo nastala 23. 12. 2013. Do tedaj je bila sestavni del A., bb d.o.o., ki ji je bila vročena tožba in je nanjo tudi odgovorila. Tako prenosna kot prevzemna družba sta sodelovali v postopku in vedeli, da se tožba glasi na A. d. o. o., ulica..., to je skrajšano firmo in sedež, ki je od 23. 12. 2013 dalje pripadala revidentki. Nobena o spremembi sodišča ni obvestila. Revidentka je v spis 24. 1. 2014 vložila celo pripravljalno vlogo kot da spremembe ne bi bilo. Zato njena trditev, da se postopka ni udeleževala, ni resnična.

11Ugovor, da revidentka zaradi statusnega preoblikovanja ni pasivno legitimirana, bi morala pravočasno zatrjevati in za to predložiti ustrezna dokazila (212. člen ZPP). Takšen ugovor pa je prvič podala v pritožbi z dne 8. 9. 2014. Oddelitev od tožene stranke in ustanovitev nove družbe datira na 23. 12. 2013 (ko je bil izvršen vpis v sodni register). Izpovedba zakonitega zastopnika revidentke (prej pa prenosne družbe), ki je ob zaslišanju statusne spremembe le omenil, ne more nadomestiti navedb, s katerimi bi bilo zadoščeno trditvenemu bremenu o statusni spremembi in ugovoru pasivne legitimacije.

12Bistveno je torej, da je revidentka po vložitvi tožbe v tej zadevi ob statusni spremembi zadržala skrajšano firmo, pod kakršno je bila v tem sporu vodena tožena stranka, se postopka pred sodiščem prve stopnje aktivno udeleževala, ne da bi sodišče obvestila o statusni spremembi. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi določb 286. člena ZPP utemeljeno presodilo, da je bila s svojimi navedbami o statusni spremembi šele v pritožbi prekludirana.

13Preostale revizijske navedbe za odločitev niso pomembne in revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.

14Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

15Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Tožnici se na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS št. 67/2008 in nadaljnji) priznajo revizijski stroški v višini 302,00 EUR, od tega 282,00 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3300 in 20,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002, z vključenim 22% DDV pa 368,44 EUR.