VSL sklep II Cp 3164/2015
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.3164.2015Področje: civilno procesno pravo, sodne takse
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Slaba ali otežena komunikacija med stranko in njenim odvetnikom (zaradi spremembe prebivališča stranke, ki je taksni zavezanec) ni opravičljiv razlog za neplačilo sodne takse.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo štelo za umaknjeno, ker toženka v podeljenem roku ni plačala sodne takse.
2Proti temu sklepu se toženka pritožuje in predlaga, da ga pritožbeno sodišče druge stopnje razveljavi. Pojasnjuje, da ji njen pooblaščenec, ki je prejel nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 22. 5. 2015, tega ni mogel vročiti, ker je junija 2014 spremenila stalno bivališče in ne živi več v M., pač pa v N. Taksa zato ni bila plačana, navaja, in prosi za dodaten rok za njeno plačilo. Opozarja še na to, da ji je bil izpodbijani sklep napačno vročen, namreč njej neposredno, in ne njenemu pooblaščencu.
3Pritožba ni utemeljena.
4Toženki je bil nalog za plačilo sodne takse za pritožbo pravilno vročen, in sicer preko pooblaščenca (1. odst. 137. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Slaba ali otežena komunikacija med stranko in njenim odvetnikom (zaradi spremembe prebivališča stranke, ki je taksi zavezanec) ni opravičljiv razlog za neplačilo sodne takse. Če bi iz kakršnega koli razloga sprememba toženkinega prebivališča, kar bi morala itak takoj sporočiti sodišču (1. odst. 145. čl. ZPP), bila utemeljen razlog za zamudo pri plačilu, bi lahko stranka kvečjemu predlagal vrnitev v prejšnje stanje, česar pa toženka ni zahtevala. Končno pa je celo izpodbijani sklep toženka še avgusta 2015 osebno prejela na starem, sodišču in odvetniku znanem naslovu. To, da je bil izpodbijani sklep vročen njej in ne njenemu pooblaščencu, je res bila napaka sodišča prve stopnje, vendar ta napaka ni imela posledic: Po 6. odst. 139. čl. ZPP se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje in se v tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Ker je odvetnik pravočasno vložil pritožbo, je očitno, da je sklep dejansko pred tem tudi prejel.
5Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 5. 2. 2016Nazaj na vrh ↑