VSK sodba Cpg 328/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 10.762,84 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila.

Višje sodišče v Kopru je v tem gospodarskem sporu pristojno za odločanje o pritožbi na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, št. Su 877/2015 z dne 25.3.2015.

Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Murski Soboti toženca obsodilo na plačilo 2.263.263,17 EUR odškodnine na podlagi določbe 19. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in v zvezi z obsodilno kazensko sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K 29892/2010 z dne 12.3.2014.

Zoper sodbo se toženec pritožuje. Meni, da bi moralo sodišče tožbo zavreči, saj tožeča stranka zanjo nima pravnega interesa. Toženec je namreč brez premoženja in brez dohodkov, zato odškodnine ne bo mogel plačati, kar je stečajnemu upravitelju tožeče stranke znano. Edini rezultat te sodbe bo zmanjšanje stečajne mase za pravdne stroške v zvezi s tem postopkom.

V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka opozorila, da se pri dajatvenih tožbah pravni interes predpostavlja in da je v obravnavnem primeru jasen – plačilo odškodnine. Pravni interes za tožbo ni odvisen od tega, ali bo odškodnina na koncu izterjana.

Pritožba ni utemeljena.

Pravni interes se pri dajatveni tožbi predpostavlja, saj je zaradi prepovedi samopomoči tožba edini način za uveljavitev zahtevka. Tožeča stranka pravice do odškodnine ne bi mogla uveljaviti na noben drug način, kot s predmetno tožbo. Njen pravni interes za tožbo je zato podan. Pri dajatvenih tožbah pravni interes namreč ni v odpravi negotovosti glede pravnega razmerja (kot je to pri ugotovitvenih tožbah), temveč v tem, da tožnik pridobi izvršilni naslov za terjatev, ki jo ima do dolžnika. Prav to pa je s tožbo tudi uveljavljal. Vprašanje, ali bo tožeča stranka uspela v postopku izterjave (ki je drug postopek), ni relevantno za ugotavljanje pravnega interesa za tožbo.

Na podlagi povedanega in ker ni zaznalo nobene kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora nasprotni stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 10.762,84 EUR (tar.št. 3210, 6002 in 6007 Zakona o odvetniški tarifi.