VSL sklep Cst 583/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka.

2Predlagatelj se je zoper sklep pritožil. Vztrajal je pri stališču, da izpolnjuje pogoje za postopek osebnega stečaja, ne glede na dejstvo, da je bil petkrat obsojen za kaznivo dejanje goljufije in trikrat za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Navedel je, da je nameraval po začetku stečajnega postopka vložiti predlog za odpust obveznosti ter da mu je z zavrženjem predloga za začetek stečajnega postopka bistveno okrnjena pravica do sodnega varstva, ker mu je odvzeta možnost pritožbe zoper sklep, s katerim bi mu bil predlog za odpust obveznosti zavrnjen.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijani sklep vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in ga je mogoče preizkusiti. Iz razlogov sklepa jasno izhaja, da iz poročila dolžnika o premoženjskem stanju (ni lastnik nobene nepremičnine, ni lastnik premičnin večje vrednosti, trenutno ne prejema nobenih drugih nakazil, razen nakazila plače v višini 700,00 EUR) izhaja, da v stečajnem postopku ne bo oblikovana masa za poplačilo upnikov. Prilivi na fiduciarni denarni račun ne bi zadoščali niti za plačilo stroškov postopka. Tega dejstva pritožnik ni uspel izpodbiti s trditvami, da bi se iz viška med 700,00 EUR kolikor znaša njegova plača in 604,00 EUR, kolikor bi ostalo njemu, lahko poplačali upniki, ker ni upošteval, da se iz stečajne mase poplačajo najprej stroški stečajnega postopka. Tudi v primeru, če bi se stečajni postopek začel, bi se zaradi neznatne stečajne mase končal brez razdelitve upnikom (smiselno 378. člen ZFPPIPP). Upniki bi bili v enakem položaju kot pred stečajnim postopkom. Zato je zmotno stališče pritožnika, da je za upnike bolje, če se nad dolžnikom začne stečajni postopek.

5Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Terjatve upnikov v delu, v katerem niso poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno (drugi odstavek 382. člena ZPP). Drugače pa je v zakonu določeno za posamezne terjatve v primeru odpusta obveznosti. Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, razen za prednostne terjatve iz 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona in ne za terjatve iz naslova 1. denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku; 2. v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem; 3. globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku; in 4. odvzema premoženja nezakonitega izvora (prvi in drugi odstavek 408. člen ZFPPIPP).

6V primeru, če premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške postopka, se lahko doseže namen postopka osebnega stečaja le, če insolventni dolžnik izpolnjuje pogoje za začetek postopka odpusta obveznosti in če nima obveznosti iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v okviru predhodnega preizkusa, ali ima predlagatelj pravni interes za predlog, da se nad njim začne stečajni postopek, po uradni dolžnosti pridobilo podatke iz kazenske evidence za dolžnika. V razlogih sklepa je navedlo, kateri podatki izhajajo iz kazenske evidence ter da kazniva dejanja proti premoženju, za katera je bil pravnomočno obsojen, še niso izbrisana. Teh dejstev pritožnik s pritožbo ne izpodbija. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da odpust obveznosti dolžniku ni dovoljen (1. točka 399. člena ZFPPIPP). Dejstva, ki jih navaja pritožnik v pritožbi in sicer, da je v vseh osmih primerih obsodb dobil pogojno kazen in da je vse zneske iz teh kaznivih dejanj poravnal, za odločitev niso pomembna, ker je določba 1. točke 399. člena ZFPPIPP kogentne narave. Odpust obveznosti, ki se začne s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti, ni dovoljen za tiste insolventne dolžnike, ki so pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki iz kazenske evidence še ni izbrisano. S tem pa se izkaže, da vse do izbrisa obsodbe iz kazenske evidence dolžnik ne bi imel možnosti uspešno predlagati začetka postopka odpusta obveznosti. Do takrat pa glede na njegovo premoženjsko stanje ne bi bili izpolnjeni pogoji za vodenje stečajnega postopka (378. člen ZFPPIPP). Zato v prvem odstavku 382. člena ZFPPIPP določen namen postopka osebnega stečaja v konkretnem primeru ne bi mogel biti uresničen(1). S tem pa se izkaže, da ne obstoji pravni interes dolžnika za začetek postopka osebnega stečajnega. Zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

7S tem se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------

Op. št. (1): Primerjaj sklep Cst 540/2015 z dne 16. 9. 2015