VSL sklep II Cp 2023/2015

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za določitev odškodnine zaradi posega v njegovo lastninsko pravico parcel št. 1/7, 1/8, 1/9, 1/10, 1/11, 1/12, 1/13 in 1/14, vse k. o. ... Iz razlogov sklepa izhaja, da so bile predmetne nepremičnine v skupni izmeri 4.206 m2, ki so stavbna zemljišča, razglašene za kulturni spomenik državnega pomena,(1) glede na predpisan varstveni režim za varovano kulturno krajino in prepoved gradnje (razen gradnje v javnem interesu) pa se je pred tem dopustna uporaba zemljišč drastično omejila ter zmanjšala njihova vrednost. Zaradi razlaščajočega oblastnega posega v predlagateljevo lastninsko pravico, je le-ta uveljavljal, da mu pripada „polna odškodnina,“ a predlagatelj do odškodnine na podlagi smiselne uporabe določb 106. člena(2) Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) o razlastitvi ni upravičen.(3) Glede podrejenega predloga upoštevajoč pravico do nadomestila po 39. členu ZVKD-1 pa sodišče ugotavlja, da je predlog (za določitev odškodnine)(4) vložen po izteku enoletnega zakonskega roka, ne da bi bil zahtevek predhodno vložen pri pristojnem ministrstvu in ne da se predlagatelj in nasprotna udeleženka ne bi mogla sporazumeti o višini nadomestila (zakonske predpostavke za odločanje o tem v nepravdnem postopku). Glede vsebinske presoje omejitev lastninske pravice (izven poslabšanja pogojev gospodarskega izkoriščanja spomenika) pa imajo oškodovanci(5) možnost uveljavljati odškodnino v pravdnem postopku.(6),(7) Sodišče zato ocenjuje, da citirane določbe 39. člena ZVKD-1 niso protiustavne.

2Zoper sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev postopkovnih določb ter napačne uporabe materialnega prava(8) pritožuje predlagatelj s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Iz razlogov, razvidnih v nadaljevanju, pritožbeno sodišče sicer obširnih pritožbenih razlogov(9) podrobneje ne povzema.

3Na pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka. Meni, da ni utemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predlog predlagatelja v obravnavani zadevi izhaja iz zgrešene predpostavke, da je kot lastnik (v predlogu navedenih nepremičnin (parcel), sedaj kulturnega spomenika državnega pomena) upravičen do nadomestila (ker varstveni režim po ZKVD-1 omejuje obseg in način rabe njegovih nepremičnin oziroma določa drugačno rabo od tiste pred razglasitvijo), a da določbe 39. člena ZKVD-1 pravice do nadomestila v njegovem primeru ne urejajo.

639. člen ZKVD-1(10) (pravica do nadomestila) v prvem odstavku določa, da je lastnik spomenika upravičen do nadomestila, če se mu zaradi varstvenega režima poslabšajo pogoji za gospodarsko izkoriščanje spomenika in tega v okviru varstvenega režima ni mogoče nadomestiti z drugo dejavnostjo, v drugem odstavku pa, da je pogoj za pridobitev pravice do nadomestila, da varstveni režim(11) omejuje obseg in način gospodarskega izkoriščanja v okviru dejavnosti ali rabe, ki jo je stvar zagotavljala oziroma imela pred razglasitvijo, ali da določa drugačno gospodarsko dejavnost ali rabo od tiste pred razglasitvijo.(12) Da je lastnik spomenika upravičen do nadomestila, če varstveni režim omejuje obseg in način rabe ali določa drugačno rabo od tiste pred razglasitvijo, jasno izhaja ne le že iz samega zakonskega besedila, pač pa še toliko bolj iz Avtentične razlage citiranih zakonskih določb,(13) še posebej pa vsak morebiten dvom odpravlja primerjava med predlagano (še posebej njeno obrazložitvijo) in sprejeto avtentično razlago.(14) Nenazadnje je glede tega (omejene (upo)rabe) povsem enotna tudi sodna praksa.(15) Varstveni režimi, določeni z ZVKD-1, so tipičen primer posegov na podlagi 67. člena Ustave; v smislu opredelitve socialne funkcije lastnine morajo lastniki z vidika varstva kulturne dediščine izvajati določene ukrepe oziroma trpeti določene omejitve; v teh primerih gre za vsebinsko omejitev lastnine; ker pridobijo nepremičnine, ovrednotene kot kulturna dediščina, poseben namen oziroma predstavljajo posebne varovane lastnosti, je treba lastninsko pravico na njih omejiti.(16)

7Brez dvoma bi predlagatelj bil upravičen do nadomestila, a to v obravnavani zadevi ni pravno pomembno. Ključno vprašanje je, ali je za odločitev o tem pristojno nepravdno sodišče in če, ali v obravnavanem primeru. Drži sicer, da vzame sodišče (po tretjem odstavku 180. člena ZPP v zvezi z 21. in 37. členom ZNP) predlog v postopek tudi tedaj, če predlagatelj ni navedel pravne podlage zanj,(17) če pa jo je navedel, sodišče nanjo ni vezano,(18) a vendar sodišče mimo izrecne zahteve predlagatelja (v predlogu), da ne uveljavlja odškodnine (nadomestila) na podlagi določb 39. člena ZVKD-1,(19) ne more, kot tudi ne mimo neosporavane ugotovitve sodišča prve stopnje o neizpolnjenih materialnopravnih predpostavkah za odločanje (v obravnavanem nepravdnem postopku). V dejanskem in pravnem pogledu je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti predloga, ne glede na razloge zanj, kakšnih uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.(20)

8Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP predlagateljevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih udeleženca nista uveljavljala.

----------

Op. št. (1): Na podlagi Odloka o začasni razglasitvi Lipice - kulturne krajine za spomeniško območje državnega pomena (Uradni list RS, št. 82/08), Odloka o podaljšanju veljavnosti Odloka o začasni razglasitvi Lipice - kulturne krajine za spomeniško območje državnega pomena (Uradni list RS, št. 62/09) in Odloka o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 57/10), vse na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju: ZVKD-1);

Op. št. (2): Oziroma 93. do 110. člena;

Op. št. (3): Ker je pravica do nadomestila izrecno urejena v 39. členu ZVKD-1 (lex specialis) in ker z uveljavitvijo varstvenega režima zemljišč predlagatelju kljub omejitvam po ZVKD-1 ostaja lastninska pravica predmetnih nepremičnin z vsemi upravičenji, in ne le gola lastninska pravica (nuda proprietas);

Op. št. (4): Upoštevajoč peti odstavek (39. člena ZVKD-1);

Op. št. (5): Po sedmem odstavku (39. člena ZVKD-1);

Op. št. (6): V primeru pravnomočne zavrnitve zahtevka (po temelju – z odločbo);

Op. št. (7): Poleg tega bi bilo potrebno v takem primeru upoštevati (glede na ugovor zastaranja nasprotne udeleženke), da je do omejitev gradnje na predmetnih nepremičninah prišlo že v letu 2008 (Odlok o začasni razglasitvi Lipice - kulturne krajine za spomeniško območje državnega pomena, Uradni list RS, št. 82/08);

Op. št. (8): To je vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP);

Op. št. (9): Na 16. straneh;

Op. št. (10): Uradni list RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011 - odl. US, 90/2012, 111/2013;

Op. št. (11): Podčrtalo pritožbeno sodišče, tudi v nadaljevanju podčrtano besedilo;

Op. št. (12): V nadaljnjih odstavkih (tretjem do sedmem) 39. člen ZKVD-1 določa merila za določanje višine nadomestila, da se nadomestilo lahko določi v enkratnem znesku ali v letnih zneskih, in sicer s pogodbo med pristojnim organom in lastnikom, rok za vlaganje zahtevkov za nadomestilo ter organ, ki je za to pristojen, kot tudi da višino nadomestila iz četrtega odstavka 39. člena določi pristojno sodišče v nepravdnem postopku, če se država, pokrajina ali občina, ki je spomenik razglasila, in lastnik o njej ne moreta sporazumeti, pa da je zahtevek za nadomestilo v primeru pravnomočne zavrnilne odločbe (o temelju) mogoče uveljavljati v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem;

Op. št. (13): Uradni list RS, št. 8-278/2011;

Op. št. (14): Glej „Predlog za sprejem avtentične razlage prvega odstavka 39. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine,“ Poročevalec DZ, letnik 2010 z dne 2. 12. 2010);

Op. št. (15): Prim. sodbe UPRS II U 43/2010-10 z dne 19. 5. 2010, I U 1748/2011 z dne 8. 1. 2013 in I U 785/2013 z dne 14. 1. 2014 (slednji glede identičnega vprašanja kot v obravnavani zadevi);

Op. št. (16): Tako Tjaša Ivanc v prispevku „Limitations of Ownership for the Purpose of Establishing Protective Regimes on Immovable Cultural Heritage (varstvo lastninske pravice v razmerju do ustavne dolžnosti skrbeti za varstvo nepremične kulturne dediščine),“ Podjetje in delo, 2011, št. 2, str. 399;

Op. št. (17): To seveda velja za t. i. predlagalne nepravdne postopke z relativno vezanostjo na zahtevek iz predloga;

Op. št. (18): t. i. načelo iura novit curia, na katerega dejstvo, da gre pri predlagateljevem pooblaščencu za še posebno usposobljeno in prava veščo osebo, ne vpliva;

Op. št. (19): To izrecno ponovno navaja tudi v pritožbi;

Op. št. (20): Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve postopkovnih določb iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.