UPRS sodba IV U 66/2015

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva odločila, da je dolžnik na podlagi odločbe Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, št. ODL-5361712000-2012-1/611 z dne 9. 7. 2012, ki je postala izvršljiva 11. 7. 2012, dolžan plačati prispevek zaradi neizpolnjene kvote zaposlovanja invalidov, zamudne obresti in stroške izdaje sklepa. Določen je bil tudi način izvršitve in odločeno, da pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe.

2Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika, v ponovljenem postopku odločanja, na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS, št. IV U 142/2014-9 z dne 15. 1. 2015, zavrnil. Tožena stranka je odločitev utemeljila z navedbo, da se pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi presoja po stanju izdaje sklepa o davčni izvršbi in ne z upoštevanjem morebitnih spremenjenih okoliščinah, ki nastajajo po njegovi izdaji, ker lahko te na podlagi 155. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) vplivajo na postopek davčne izvršbe. Iz navedenega razloga je drugostopenjski organ pritožbene ugovore, po tem, ko je zavrnil ugovor zastaranja, zavrnil kot neutemeljene.

3Tožnik v tožbi odločitvi obeh upravnih organov oporeka in se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. IV U 138/2013-10 z dne 23. 1. 2014, s katero je sodišče odločbo Sklada RS za vzpodbujanje in zaposlovanja invalidov z dne 9. 7. 2012 odpravilo. Navedeni sklad je o zadevi ponovno odločil, v nasprotju z odločbo Upravnega sodišča RS in v postopek ni pritegnil pooblaščenca stranke. Upravno sodišče o zakonitosti ponovne odločitve odloča v zadevi IV U 170/2014. Do dne vložitve tožbe odločitev še ni bila sprejeta.

4Sklicuje se tudi na sodbo Upravnega sodišča RS IV U 142/2014-9 z dne 15. 1. 2015 in navaja, da izpodbijana odločitev drugostopenjskega organa ni bila sprejeta v skladu z napotili sodišča v tej zadevi. Meni, da bi v zadevi moral upravni organ upoštevati pravnomočno odločitev v zvezi z odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov (Upravno sodišče RS IV U 138/2013-10 z dne 23. 1. 2014). Odločitve upravnih organov, ki ne spoštujejo odločb Upravnega sodišča šteje za nezakonite. Izčrpno pojasnjuje postopek izdaje odločbe, ki v tej zadevi predstavlja izvršilni naslov in navaja, da je v postopku izvršbe do sedaj že plačal 3.089,89 EUR in 62 EUR bančnih stroškov v zvezi z izvršitvijo sklepa, kar bo moral dobiti povrnjeno. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi sklep prvostopenjskega organa in odločbo drugostopenjskega organa. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

6Tožba ni utemeljena.

7Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjskem sklepu in odločbi drugostopenjskega organa, zato se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

8V obravnavani zadevi sodišče presoja zakonitost sklepa o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, št. DT 4933-67526/2013-2 z dne 25. 4. 2013. Izpodbijani sklep, s katerim je uvedena izvršba obveznosti in ki temelji na odločbi Sklada RS za vzpodbujanja zaposlovanja invalidov, št. ODL-5361712000-2012-1/611 z dne 9. 7. 2012, ima vse z določbo 151. člena ZDavP-2 določene lastnosti. Med strankama to dejstvo niti ni sporno, sporno pa je, ali na zakonitost izpodbijanega sklepa vpliva po izdaji sklepa sprejeta odločitev Upravnega sodišča RS št. IV U 138/2013-10 z dne 23. 1. 2014. V navedeni sodbi je sodišče odločilo, da se odločba z dne 9. 7. 2012, izvršilni naslov v sporni zadevi, odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek. Gre za odločitev Upravnega sodišča RS, ki je bila sprejeta po izdaji izpodbijanega sklepa, zato sodišče, upoštevaje ustaljeno upravno sodno prakso ugotavlja, da na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati. Sodišče soglaša tudi s stališčem drugostopenjskega organa, da takšna sprememba okoliščin, torej tudi odprava izvršilnega naslova, na podlagi določbe 155. člena ZDavP-2, lahko povzroči ustavitev davčne izvršbe (5. točka prvega odstavka 155. člena ZDavP-2).

9Sodišče pritrjuje toženi stranki tudi v delu, ki se nanaša na zavrnitev pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na zastaranje pravice do obračuna dolgovanega zneska, ki temelji na določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2.

10Ker v sporni zadevi na odločitev ne more vplivati odločitev Upravnega sodišča RS, v zvezi s presojo zakonitosti izvršilnega naslova, št. IV U 138/2013-10 23. 1. 2014, niti morebitna odločitev v zadevi IV U 170/2014, je moralo sodišče, katerega odločitev temelji na upoštevanju ustaljene upravno sodne prakse, po ugotovitvi, da je bil izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrniti.

K II. točki izreka:

11Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.