UPRS sklep I U 1168/2013

Tožba se zavrže.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožbo z dne 16. 7. 2013, ki ji prilaga tudi listine (tožbene priloge A1 – A44), tožnica utemeljuje na podlagi določil 59. člena Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju: ZViS) in 222. člena Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: Statut). Pojasnjuje, da je zaposlena pri toženi stranki, konkretno na Veterinarski fakulteti, ter je dne 5. 5. 2010 na podlagi Statuta in Meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: Merila) vložila prošnjo za izvolitev v naziv visokošolski učitelj – redni profesor za področje veterinarska patologija. Navaja še, da ji je bil dne 27. 6. 2013 vročen izpodbijani sklep tožene stranke, da se tožnica ne izvoli v naziv redna profesorica. Tožnica meni, da je izpodbijani sklep tožnice nezakonit iz razlogov, ki jih obširno pojasni, sodišče pa jih v svoji obrazložitvi podrobneje ne povzema glede na naravo sprejete odločitve.

V tožbenem zahtevku sodišču primarno predlaga, da odloči kot sledi:

„1. Kot nezakonit se odpravi sklep Univerze v Ljubljani, št. 024-2011 z dne 26. 6. 2013.

2Tožeča stranka se izvoli v naziv visokošolski učitelj – redni profesor za področje veterinarska patologija na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani.

3Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje pod izvršbo.“

Podredno v tožbenem zahtevku tožnica sodišču predlaga, da razsodi, kot sledi:

„1. Kot nezakonit se odpravi sklep Univerze v Ljubljani št. 024-2011 z dne 26. 6. 2013, in se zadeva vrne v odločanje na prvo stopnjo, Univerza v Ljubljani, ki je dolžna v roku 30 dni ponovno odločiti o prošnji tožnice za izvolitev v naziv redna profesorica za področje veterinarska patologija na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani ter o odločitvi izdati dokončni upravni akt.

3(pravilno: 2.)Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje pod izvršbo.“

Tožena stranka je, skladno z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji), predložila listine predmetnega upravnega spisa, obenem z odgovorom na tožbo, v katerem odgovarja na tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Pri svojih navedbah, stališčih in predlogih vztraja tudi v nadaljnjih pripravljalnih vlogah z dne 23. 12. 2013 in 21. 1. 2014.

Tožnica v pripravljalnih vlogah z dne 20. 11. 2013 in 6. 1. 2014 odgovarja na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in pripravljalni vlogi z dne 23. 12. 2013.

Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 9. 2. 2015 pojasnjuje, da je prejela odločbo tožene stranke št. 024-313/2014 z dne 27. 1. 2015, iz katere izhaja, da je od 27. 1. 2015 dalje izvoljena v naziv redna profesorica za področje veterinarska patologija z neomejeno dobo. Slednja naj bi dodatno dokazovala nezakonitost izpodbijanega sklepa, zoper katerega je uperjena predmetna tožba. Tožnica še vedno izrecno vztraja pri postavljenem tožbenem zahtevku, češ da je bila zaradi izdaje nezakonitega izpodbijanega sklepa oškodovana pri izplačilu plač.

K točki I:

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

Ker se v skladu z 2. členom ZUS-1 v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih upravnih aktov pa le, če tako določa zakon, je sodišče na podlagi določil 1. do 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 dolžno opraviti predhoden preizkus tožbe še preden o sami tožbi sprejme meritorno odločitev.

Ob predhodnem preizkusu tožbe, ki ga je dolžno opraviti po uradni dolžnosti v skladu z določilom 2. odstavka 36. člena ZUS-1, sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.

Pravni interes se izkazuje s tem, da si v sodnem postopku tožnik lahko izboljša svoj pravni položaj ali doseže neko pravno korist, ki ju brez sodnega postopka ne bi mogel doseči. Navedeno pomeni, da mora vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi, ves čas trajanja postopka izkazovati svoj pravni interes, na kar mora ves čas trajanja postopka po uradni dolžnosti paziti sodišče v skladu s citiranim določilom 2. odstavka 36. člena ZUS-1. Izkazovanje pravnega interesa ves čas trajanja postopka v upravnem sporu je namreč ob upoštevanju določila 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 procesna predpostavka oziroma formalni pogoj za vodenje postopka v upravnem sporu oziroma za meritorno odločanje sodišča o tožbi. V primeru, če sodišče ugotovi, da tožnik za tožbo nima (več) pravnega interesa, tožbo kot nedovoljeno zavrže na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena v povezavi z 2. odstavkom 36. člena ZUS-1. Prav za to gre v obravnavanem primeru. Sodišče namreč na podlagi navedb tožnice v njeni tretji pripravljalni vlogi z dne 9. 2. 2015, s prilogo, ugotavlja, da tožnica v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora v konkretnem primeru glede na njen primarni tožbeni zahtevek pod točko 2. tako, kot je postavljen v tožbi, v katerem primarno uveljavlja, da naj sodišče izpodbijani sklep odpravi kot nezakonit in tožnico izvoli v naziv visokošolski učitelj – redni profesor za področje veterinarska patologija na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, medtem ko iz tretje pripravljalne vloge tožnice z dne 9. 2. 2015 s prilogo – odločbo o izvolitvi v naziv redna profesorica za področje veterinarska patologija za neomejeno dobo, ki jo je tožena stranka naknadno izdala pod št. 024-313/2014 z dne 27. 1. 2015, izhaja, da je tožena stranka s citirano odločbo sprejela odločitev, ki jo je tožnica primarno in podrejeno zahtevala od sodišča z izpodbojno tožbo, o kateri doslej v upravnem sporu še ni bilo odločeno.

Po povedanem sodišče ugotavlja, da tožnica tako v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora po tožbi tožnice z dne 16. 7. 2013 s primarnim in podrejenim tožbenim zahtevkom, kot je predhodno povzet v tem sklepu pod točko 2, saj na takšno sklepanje sodišča zlasti navaja tožničina tretja pripravljalna vloga z dne 9. 2. 2015 s prilogo – citirano odločbo o izvolitvi tožnice v naziv redna profesorica (za področje veterinarska patologija) za neomejeno dobo, saj si glede na navedeno tožnica svojega pravnega položaja s tožbenim zahtevkom, tako kot je postavljen, več ne more še izboljšati, četudi bi mu sodišče ugodilo, saj odločitev sodišča pravno učinkuje šele po pravnomočnosti sodne odločbe, ne pa retroaktivno.

Iz opisanih razlogov je sodišče tožbo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.

K točki II:

O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.