VSL sodba II Cpg 1211/2015

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 31713/2012 z dne 16. 3. 2012 razveljavi še v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrne (I. točka izreka) ter da se zavrne tudi zahtevek po nasprotni tožbi, ki se glasi:

„1. Tožena stranka Z. s.p., je dolžna v roku osmih (8) dni plačati tožeči stranki Zavarovalnici ..., d.d., znesek 2.833,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2011 dalje do plačila.

2Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8 dnevnega paricijskega roka dalje.

- vse pod izvršbo“ (II. točka izreka).

Tožeči stranki (po nasprotni tožbi toženi stranki) je v plačilo naložilo 40,00 EUR pravdnih stroškov tožene stranke, in sicer v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2Zoper II. točko izreka citirane sodbe je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožena stranka (in po nasprotni tožbi tožeča stranka) in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v II. točki izreka spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške takse za pritožbo.

3Na pravilno vročeno pritožbo tožeča stranka (in po nasprotni tožbi tožena stranka) ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Zaradi večje preglednosti bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju tožečo stranko po tožbi in toženo stranko po nasprotni tožbi naslavljalo s tožečo, toženo stranko po tožbi in tožečo stranko po nasprotni tožbi pa s toženo stranko.

6Obravnavana zadeva predstavlja spor majhne vrednosti. V postopku v sporih majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V skladu s prvim odstavkom 358. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izjemo predstavlja le položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP).

7Pritožnica v tem postopku sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava, in sicer v zvezi z ugotovitvijo, da zapisnik z dne 11. 10. 2011 predstavlja poravnavo v znesku 2.310,23 EUR in da gre zgolj v tem delu za pripoznavo dolga. Po njenem mnenju omenjeni zapisnik namreč pomeni pripoznavo celotnega dolga - ker tožeča stranka nikoli ni oporekala višini zavarovalnine, katero je zavarovancu izplačala tožena stranka, je dolg pripoznavala v celoti in ne le njegov del. Dogovor z dne 11. 10. 2011 je torej dogovor o poravnavi celotne škode, ki je nastala toženi stranki.

8Vendar pa tudi po presoji pritožbenega sodišča zapisniku z dne 11. 10. 2011(2) materialno pravno ni mogoče pripisati pomena, katerega mu pripisuje tožena stranka. Pripoznava dolga v tem smislu bi namreč pomenila samostojni pravni temelj (po nasprotni tožbi) vtoževane terjatve. Pripoznava pa se že pojmovno, kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, lahko nanaša le na obstoječ dolg (in tudi Obligacijski zakonik(3) pripoznave dolga ne ureja kot enega od temeljev za nastanek obveznosti) in iz navedb tožene stranke same je razvidno, da na svojo terjatev do tožeče stranke kot na obstoječ dolg gleda tudi sama. V nasprotni tožbi namreč navaja, da je tožeča stranka pripoznala, da dolguje toženi stranki povračilo izplačane škode v znesku 5.143,44 EUR, ki je posledica njenega protipravnega ravnanja (list. št. 74 v spisu pod opr. št. I Pg 2337/2012 in list. št. 2 v pridruženem spisu pod opr. št. I Pg 3869/2014).

9Institut pripoznave dolga ima omejen obseg. Ta je povezan zlasti z zastaranjem terjatev (prim. prvi odstavek 341. člena OZ). Pripoznava dolga se pri zastaranju nanaša na nek določen, že obstoječ dolg. Jasno opredeljen pomen, ki prav tako ni samostojen, pa ima tudi pri poravnavi (prim. prvi odstavek 1051. člen OZ). Ta je v funkciji odprave negotovosti v nekem določenem razmerju. Za to, da bi pripoznava dolga štela kot samostojna pogodba, neodvisna od dotedanjega obstoja (pripoznanega) dolga, ni najti posebnega razloga. Pogodbene obveznosti, ki nimajo razloga, pa naše pravo odklanja (39. člen OZ). Pritožbeno stališče, da se v primeru pripoznave dolga sodišče ne more več ukvarjati z osnovnim pravnim razmerjem, ki je osnova za pripoznavo, je zato zmotno.

10Enako kot sodišče prve stopnje zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je izjava, vsebovana v zapisniku z dne 11. 10. 2011, nedvomno odpravila negotovost v razmerju med pravdnima strankama (ena zahteva plačilo neizplačanih provizij po Dogovoru o zavarovalnem zastopanju št. 43-05-2009, druga pa povrnitev škode, ki je nastala zaradi tožničine kršitve pogodbenih obveznosti po istem Dogovoru - na podlagi zavarovalne pogodbe, ki jo je v toženkinem imenu sklenila tožnica, je izplačala zavarovalnin, pri čemer pa naj bi tožnica kršila navodila sklepanja zavarovanj) zgolj v tistem delu, v katerem je tožeča stranka jasno in nedvoumno soglašala, da se neizplačane provizije pobotajo z odškodninsko terjatvijo tožene stranke. Sodišče prve stopnje pravilno omenjenega zapisnika oziroma njegove relevantne vsebine ni okarakteriziralo kot samostojnega pravnega temelja vtoževane terjatve iz nasprotne tožbe, temveč jo je v preostalem delu (tj. v delu, v katerem ni prenehala s pobotom) presojalo na podlagi določb o poslovni odškodninski odgovornosti.

11Četudi tožeča stranka torej ni oporekala višini zavarovalnine,(4) katero jo tožena stranka izplačala zavarovancu, iz zapisnika izhaja in je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da se je bila o poravnavi škode pripravljena pogovarjati in o tem dogovoriti, ne pa, da se je zavezala plačati celotno škodo oziroma da je soglašala, da jo bo povrnila v celotni višini (tj. tudi za znesek, ki presega znesek neplačanih provizij).Tožeča stranka je pristala, da se njena terjatev pobota z terjatvijo tožene stranke - vendar zgolj za znesek neplačanih provizij. Čeprav bi se lahko v primeru, da bi se znesek neizplačanih provizij izkazal za višjega (kot izpostavlja pritožnica), odškodninska terjatev tožene stranke lahko pobotala v večji meri, pritožbeno sodišče ocenjuje, da prvostopenjsko sodišče izjave tožeče stranke, vsebovane v zapisniku z dne 11. 10. 2011, pravilno ni upoštevalo kot samostojnega dogovora (tudi) za izplačilo vtoževanega preostanka.

12Glede na obrazloženo je torej zaključiti, da so izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi neutemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

----------

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (2): Ki vsebuje izjavo tožeče stranke, katere relevantni del se glasi: „Sestanek katerega sem si pri direktorju izborila, saj nisva bila že dva meseca v nobenem stiku, vsekakor pomeni iz moje strani - željo po sodelovanju in reševanju nastale situacije, s škodo katero se vodi po dveh škodnih spisih 2011/130927 in 2011/131906, kateri neposredno bremenita mojo agencijo, zaradi sumljivo sklenjene zavarovalne police s strani zaposlene ... Glede nastanka škode, katero je Z utrpela, sem se pripravljena tudi pogovarjati o nastali škodi, oz. da jo tudi saniramo, kar se bomo tudi dogovorili.“ Hkrati je v zapisniku ugotovljeno, da V. M. soglaša, da se neizplačane provizije pobotajo z nastalo terjatvijo v skladu z računovodskimi pravili.

Op. št. (3): Uradni list RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo.

Op. št. (4): Škoda, ki jo vtožuje tožena stranka, je enaka zavarovalnini, ki jo je morala izplačati zavarovancu po zavarovalni pogodbi, katero je v njenem imenu sklenila tožeča stranka in prit tem domnevno kršila navodila sklepanja zavarovanj.