UPRS sklep I U 163/2014

Postopek se prekine.

Z izpodbijano določbo o izrednih ukrepih PBH-24.20-030/13-009 z dne 17. 12. 2013 je Banka Slovenije v točki 1 izreka med drugim ugotovila, da so pri A. d.d. podane okoliščine iz prvega odstavka 253.a člena Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1) in banki izrekla ukrep imenovanja izredne uprave. Podani pa so tudi pogoji, ki jih navaja za izrek dodatnih izrednih ukrepov iz 253. člena ZBan-1, da se zagotovijo pogoji za postopno prenehanje banke in da se zagotovi stabilnost finančnega sistema. Banka Slovenije je na podlagi Poročila izredne uprave o finančnem stanju A. d.d. v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 261.b člena ZBan-1 ugotovila, da ima A. d.d. na dan 30. 9. 2013 izkazan negativni kapital v višini, ki jo navaja in da premoženje ne zadošča za poplačilo terjatev vseh upnikov ter so podani pogoji iz 1. točke prvega odstavka 320. člena ZBan-1 za začetek stečajnega postopka. Na podlagi prvega in drugega odstavka 261.a člena v skladu s prvim odstavkom 261.c člena ZBan-1 obstajajo pogoji za izrek izrednega ukrepa prenehanja vseh kvalificiranih obveznosti A. d.d. zaradi pokrivanja izgube banke. V točki 2 izreka je Banka Slovenije med drugim odločila, da z 18. 12. 2013 prenehajo v celoti vse kvalificirane obveznosti A. d.d., ki so nastale do dneva izdaje te odločbe in predstavljajo osnovni kapital banke, ki ga navaja in tudi obveznosti banke iz naslova finančnih instrumentov, ki jih je izdala A. d.d. in jih prav tako navaja. S prenehanjem kvalificiranih obveznosti A. d.d. se osnovni kapital te banke zmanjša na 0,00 EUR. Hkrati se osnovni kapital te banke poveča v skladu s točko 3 izreka te odločbe, s katero je Banka Slovenije med drugim odločila, da se na podlagi 262.a člena ZBan-1 A. d.d. izreče izredni ukrep povečanja osnovnega kapitala banke z emisijo novih navadnih imenskih kosovnih delnic, ki jih navaja in sicer s stvarnimi vložki in denarnimi vložki Republike Slovenije, ki jih prav tako navaja.

Z drugo izpodbijano odločbo o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke 24.20-030/13-010 z dne 18. 12. 2013 pa je Banka Slovenije ugotovila, da je Republika Slovenija na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih PBH-24.20-030/13-009 z dne 17. 12. 2013 glede povečanja osnovnega kapitala A. d.d. izvedla povečanje osnovnega kapitala v skupnem emisijskem znesku 269.000.000,00 EUR z izročitvijo stvarnih vložkov in denarnimi vplačili, kot jih navaja. Banka Slovenije tudi ugotavlja, da banka na dan izdaje te odločbe prosto razpolaga z denarnimi vplačili in stvarnimi vložki in da je osnovni kapital banke, ki je prenehal z odločbo o izrednih ukrepih, v celoti vplačan pred zmanjšanjem osnovnega kapitala te banke na 0,00 EUR. Stroški zaradi izdaje novih delnic bodo odmerjeni in obračunani banki po izvedbi povečanja osnovnega kapitala v sodnem registru in po izdaji delnic v KDD. Na podlagi vplačanih novih delnic znaša osnovni kapital banke 8.406.250,00 EUR in je razdeljen na 840.625 navadnih imenskih kosovnih delnic v višini in z lastnostmi, ki jih navaja.

Tožniki se z izpodbijanima odločbama ne strinjajo iz razlogov, ki jih v tožbi navajajo. Menijo, da so legitimirani za vložitev tožbe, kar obrazložijo. Med drugim v tožbi tudi navajajo, da je prenehanje osnovnega kapitala A. d.d. in s tem razlastitev obstoječih delničarjev ter prenehanje kvalificiranih obveznosti banke in s tem razlastitev imetnikov finančnih instrumentov A. d.d., ki je bila izrečena z izpodbijano odločbo o izrednih ukrepih Banke Slovenije, v nasprotju z Ustavo RS in tudi nezakonita. Gre za nezakonit odvzem lastnine vrednostnih papirjev in korporacijskih pravic, ki izhajajo iz njih. Navedeno dejansko predstavlja razlastitev tako delničarjev, kot tudi imetnikov finančnih instrumentov (podrejenih obveznic), kar hkrati tudi predstavlja poseg v zasebno lastnino iz 35. člena Ustave RS, kar tudi obrazložijo. Sporni ukrep pomeni dejansko podržavljenje zasebne banke, za katerega pa v primeru A. d.d. v spornem obdobju ni bilo podanih pogojev. Nezakonita je tudi odločitev Banke Slovenije o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke, ugotovljenega z drugo izpodbijano odločbo. Sporna ureditev v ZBan-1 negira tudi učinkovito pravico do sodnega varstva. Sodišču tožniki predlagajo, da ugotovi nezakonitost obeh izpodbijanih določb. Predlagajo pa tudi, da ju sodišče odpravi.

Iz točke 3 sklepa Ustavnega sodišča RS U-I-295/13-132 z dne 6. 11. 2014 izhaja, da je Ustavno sodišče RS postopek za oceno ustavnosti 253. člena, 253.a člena, 253.b člena, 260.a člena, 260.b člena, 261.a člena, 261.b člena, 261.c člena, 261.d člena, 261.e člena in 262.a člena, drugega odstavka 262.b člena ter 346. člena, 347. člena, 350. člena in 350.a člena ZBan-1 ter 41. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1L) prekinilo do odločitve Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju SEU) o vprašanjih, ki jih je s predmetnim sklepom v točki 1 in 2 Ustavno sodišče RS postavilo SEU v zvezi z razlago in veljavnostjo Sporočila Komisije o uporabi pravil državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (UL C 216, 30. 7. 2013 – Sporočila o bančništvu, zlasti točke 15 do 20 in 40 do 46), Direktive 2012/30/EU in Direktive2001/24/ES.

Iz dejanskega stanja v obravnavani zadevi izhaja, da gre tudi v predmetni zadevi za vprašanje položaja delničarjev in imetnikov instrumentov hibridnega kapitala in podrejenih dolžniških instrumentov v primeru izrednih ukrepov Banke Slovenije, s katerimi je bil naložen izbris ter odpis lastniškega kapitala, hibridnega kapitala in podrejenih dolžniških instrumentov pred dodelitvijo državnih pomoči. V obravnavani zadevi izpodbijani odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih PBH-24.20-030/13-009 z dne 17. 12. 2013 in o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke 24.20-030/13-010 z dne 18. 12. 2013, temeljita na določilih 253. člena, 253.a člena, 261.a člena, 261.b člena, 261.c člena in 262.a člena ZBan-1. Aktivno legitimacijo ureja 347. člen ZBan-1. V zvezi z vsemi predhodno navedenimi določbami ZBan-1 je Ustavno sodišče RS z citiranim sklepom v točki 3 postopek za oceno ustavnosti prekinilo do odločitve SEU o postavljenih vprašanjih, navedenih v točkah 1 in 2 citiranega sklepa. Ker po presoji sodišča odločitev SEU ter Ustavnega sodišča RS v predhodno navedeni zadevi vpliva tudi na odločitev sodišča v predmetni zadevi, je bilo potrebno predmetni postopek prekiniti vse do odločitve SEU in Ustavnega sodišča RS.

Kadar je odločitev v upravnem sporu v celoti ali delno odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ki je samostojna celota in sodi v pristojnost drugega sodišča ali organa (predhodno vprašanje) sodišče na podlagi prvega odstavka 47. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sklepom prekine postopek, dokler vprašanja ne reši pristojni organ. Na podlagi tretjega odstavka 48. člena ZUS-1 mora sodišče po uradni dolžnosti prekiniti postopek, če o predhodnem vprašanju že teče postopek pred pristojnim sodiščem oz. drugim organom. Glede na predhodno navedeno je sodišče na podlagi tretjega odstavka 48. člena ZUS-1 postopek v predmetni zadevi s tem sklepom prekinilo. Postopek, ki je bil na navedeni pravni podlagi prekinjen se nadaljuje po tem, ko je predhodno vprašanje rešil pristojni organ (50. člen ZUS-1).