50. člen ZUS-1

Organ mora ugotavljati možnosti za premestitev postopoma oziroma povedano drugače: če premestitev uradnika ni možna na način iz drugega odstavka 158. člena ZJU, je treba ugotoviti, ali je premestitev možna na način iz tretjega odstavka, in če premestitev ni možna niti na način iz tretjega odstavka, potem je treba ugotoviti, ali so za premestitev na način iz četrtega odstavka tega člena izpolnjeni pogoji.

Glede na določbe 147. člena ZJU je zakonitost imenovanja v uradniški naziv in s tem zakonitost izpodbijane odločbe odvisna izključno od zakonitosti odločitve o premestitvi tožnika na delovno mesto višjega policista, v uradniškem nazivu višji policist II, ki jo je tožnik izpodbijal s tožbo pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Iz Pd vpisnika navedenega sodišča izhaja, da je bila zadeva na podlagi umika tožbe pravnomočno zaključena. Odločba o premestiti tožnika na drugo delovno mesto je z umikom tožbe postala pravnomočna. Zato to sodišče ne vidi podlage za drugačno odločitev od izpodbijane.

Sodišče je na podlagi tretjega odstavka 48. člena ZUS-1 postopek v tej zadevi prekinilo. Nadaljevalo ga bo, ko bo Ustavno sodišče odločilo o vloženi zahtevi za oceno ustavnosti blanketnih določb 193. in 244. člena ZUJF.

Odločitev o tem, da je bila tožničina petletna obveznost izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov predčasno prekinjena, pomeni v obravnavani zadevi predhodno vprašanje, o katerem pa je že pravnomočno odločil pristojni organ, zato je bil upravni organ pri izdaji v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe na takšno odločitev vezan, na njo pa je vezano tudi upravno sodišče.

Sodišče je v dosedanji sodni praksi že zavzelo stališče, da določili 5. in 6. odstavka 24. člena ZJU razmejitev pristojnosti med Delovnim in socialnim sodiščem ter Upravnim sodišče vežeta na to, ali je o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja po zakonu treba odločiti s sklepom ali pa z upravno odločbo. Z vidika presoje o stvarni pristojnosti sodišča za sodno varstvo je pomembno tudi, da sta določbi 3. odstavka 76. člena in 1. odstavek 77. člena ZJU specialni glede na določilo 100.a člena ZObr. Poleg tega je iz določila 7. odstavka 100.a člena ZObr dovolj očitno razvidno, da je bil namen zakonodajalca, da je pristojno sodišče iz 8. odstavka 100.a člena ZObr delovno in socialno sodišče in ne Upravno sodišče RS. Ker je izpodbijana odločitev iz druge točke izreka izpodbijane odločbe posledica odločitve organa iz prve točke izreka izpodbijane odločbe, je odločitev v upravnem sporu glede tožbe zoper drugo točko izreka izpodbijane odločbe odvisna od vprašanja glede (ne)zakonitosti odločitve tožene stranke glede prve točke izreka izpodbijane odločbe, ki je samostojna pravna celota in sodi v pristojnost drugega sodišča – v konkretnem primeru Delovnega in socialnega sodišč