VSL sklep II Cp 2258/2015

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v drugem odstavku točke III izreka, s katerim je sodišče prve stopnje nujnemu dediču A. A. za poplačilo nujnega deleža prisodilo nepremičnine in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapustničinega premoženja, ki obsega nepremičnine, ki predstavljajo zaščiteno kmetijo, solastni delež ostalih nepremičnin in premičnin, ki niso del zaščitene kmetije ter na podlagi oporočnega dedovanja za prevzemnico zaščitene kmetije določilo zap. hči B. B. in za dedinjo premoženja do 7.453/10.000. Zapustničinemu sinu kot nujnemu dediču je prisodilo delež do 2.547/10.000. Za poplačilo nujnega deleža zaščitene kmetije pa je zapustničinemu sinu prisodilo:

- nepremičnino parc. št. 1 k. o. X (ID znak ...);

- nepremičnino parc. št. 2 k. o. X (ID znak ...);

- nepremičnino parc. št. 3 k. o. X (ID znak ...);

- nepremičnino parc. št. 4 k. o. X (ID znak ...);

- nepremičnino parc. št. 5 k. o. X (ID znak ...);

- nepremičnino parc. št. 6 k. o. X (ID znak ...);

- nepremičnino parc. št. 7 k. o. X (ID znak ...);

- nepremičnino parc. št. 8 k. o. X (ID znak ...);

- nepremičnino parc. št. 9 k. o. X (ID znak ...);

- nepremičnino parc. št. 10 k. o. X (ID znak ...);

- nepremičnino parc. št. 11 k. o. X (ID znak ...) in

- nepremičnino parc. št. 12 k. o. X (ID znak ...).

2Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dedinja B. B., ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče kršilo pravila postopka, ker ni upoštevalo Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: ZDKG), saj zaščiteno kmetijo deduje le en dedič, ostali dediči pa imajo pravico zahtevati denarno vrednost nujnega deleža. Nujni delež izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo. Po tretjem odstavku 15. člena ZDKG iz upravičenih razlogov lahko nujni dedič deduje tudi zemljišče, ki je slabše kvalitete. Te izjeme pa ne more določiti sodišče po prostem preudarku. Ali gre za zemljišče, ki ni pomembno za zaščiteno kmetijo, lahko odloči samo izvedenec kmetijske stroke, ne more pa tega storiti sodišče brez vsake presoje dokazov na podlagi vloge nujnega dediča. Brez osnove so navedbe dediča, da je kmetija neobdelana. Dedinja živi na kmetiji in jo obdeluje, nujni dedič pa sploh ni kmet, njegova izjava, da je rejec živine je brez osnove. Zakon postavlja tri pogoje, da lahko dedič dobi njuni delež zemljišča in gozdov: 1) obstajati mora izjema od denarnega izplačila, 2) upravičeni razlogi in 3) da obstajajo zemljišča, ki ne prizadenejo zaščitene kmetije. Nujni dedič je na naroku 15. 4. 2015 ponovno predlagal postavitev izvedenca kmetijske stroke, da bi ugotovil, katere nepremičnine niso potrebne za zaščiteno kmetijo. Sodišče ne more nadomestiti lastne presoje oziroma proste presoje s strokovnim mnenjem izvedenca in je zaradi tega odločitev sodišča nevzdržna in brez pravne in dejanske podlage. V nadaljevanju pritožbe pritožnica opisuje parceli 13 in 14, ki predstavljata stavbno zemljišče skupaj s stanovanjsko hišo, ki jo je A. A. podrl do prve plošče in zgradil stavbo na obstoječih temeljih že po smrti zapustnice in gre za stavbno zemljišče s stavbo, vredno 213.594,00 EUR. Isto velja za gospodarsko poslopje, stoječe na parceli 14, ki ga je dedič podrl in zgradil parkirišče. Parcela 5 je po cenitvi vredna desetkrat več kot je navedlo sodišče prve stopnje. Parcela 8 je največja gozdna parcela in potrebna za obdelavo kmetije. V nadaljevanju pritožbe pritožnica našteva posamezne parcele in navaja razloge, zakaj ne morejo pripadati nujnemu dediču.

3Dedič A. A. je odgovoril na pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je na podlagi pismene oporoke za dedinjo premoženja, ki ni predmet zaščitene kmetije, razglasilo pritožnico B. B. do 7.453/10.000 zapuščine in nujnega dediča A. A. do 2.547/10.000 zapuščine. Za prevzemnico zaščitene kmetije pa je določilo zapustničino hči B. B. ter nujnemu dediču A. A. za poplačilo nujnega deleža določilo posamezne nepremičnine, ki sodijo v zaščiteno kmetijo.

6Pritožnica B. B. izpodbija sklep v celoti, čeprav iz razlogov pritožbe izhaja, da izpodbija sklep sodišča prve stopnje samo v delu, ko so bile nujnemu dediču prisojene nepremičnine, ki spadajo v sklop zaščitene kmetije in glede ocenjene vrednosti nepremičnin. Za dedovanje zaščitenih kmetij velja poseben režim dedovanja, ki ga določa ZDKG. Navedeni zakon glede na Zakon o dedovanju (ZD) predstavlja lex specialis, kar pomeni, da se splošni predpis uporablja samo za tista vprašanja, ki v ZDKG niso posebej urejena (6. člen ZDKG). To najbolj prihaja do izraza v določbi, da deduje zaščiteno kmetijo praviloma samo en dedič, ostali dediči, kot je v konkretnem primeru to zapustničin sin, deduje vrednost nujnega deleža po splošnih pravilih o dedovanju, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, nujni delež pa se na zahtevo prevzemnika zmanjša pod določenimi pogoji. Samo izjemoma lahko iz upravičenih razlogov deduje nujni dedič zemljišče ali druge nepremičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo do višine nujnega deleža (tretji odstavek 15. člena ZDKG). Ta določba predstavlja izjemo. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je določilo zemljišče nujnemu dediču na podlagi njegove vloge z dne 28. 1. 2014 je arbitrarna in nedopustna, saj sodišče nima prostega preudarka, niti strokovnega znanja, da bi samo odločalo o tem, katere posamezne nepremičnine niso pomembne za zaščiteno kmetijo, ne glede na dolgotrajnost postopka. Te okoliščine bi lahko sodišče prve stopnje ugotovilo le z ustreznimi poizvedbami pri upravnih organih in z izvedencem kmetijske stroke. Zaradi tega je bilo pritožbi oporočne dedinje B. B. delno ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti v delu, v katerem je nujnemu dediču dodelilo sporne nepremičnine v naravi. V ostalem delu pa pritožbo zavrniti zlasti v delu, ko pritožnica izpodbija ocenjeno vrednost nepremičnin pri določitvi nujnega deleža, saj je v tem delu sodišče prve stopnje navedlo in obrazložilo svojo odločitev na podlagi izvedenskega mnenja in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (člen 365/3 in 2 ZPP v zvezi s členom 163 ZD).

7V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje v skladu z zgoraj navedenimi napotki odločiti ali sporne nepremičnine niso pomembne za zaščiteno kmetijo. Če bo ugotovilo, da temu ni tako, bo moralo nujnemu dediču prisoditi denarno vrednost nujnega deleža.