VSL sklep IV Cp 2310/2015

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Prvo sodišče je zavrnilo predlog predlagateljice, da se prepovejo stiki med nasprotnim udeležencem ter otrokoma A. A. in B. B., določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 184/2011 z dne 22. 10. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 368/2013 z dne 6. 3. 2013.

2Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da sta otroka v letu 2014 začela zavračati stike z očetom. Predlagateljica je izkazala, da stiki niso otrokoma v korist, ker nasprotni udeleženec izvaja psihično nasilje nad otrokoma. Glede na dejansko stanje bi moralo prvo sodišče spremeniti stike in jih določiti tako, da bi bila zagotovljena največja korist otrok. Sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na postavljeni zahtevek. Sodišče ni povedalo, katera poročila skrbstvenega organa je upoštevalo pri odločitvi, zato ni mogoče preveriti vsebine poročil CSD X. Ta poročila s strani sodišča tudi niso bila posredovana predlagateljici v vednost. Prvo sodišče prihaja samo s seboj v nasprotje. Po eni strani zaključuje, da predlog predlagateljice ni utemeljen, po drugi strani pa ugotavlja, da stiki med nasprotnim udeležencem in otrokoma, kot so bili določeni s pravnomočno sodbo, sedaj ne predstavljajo primerne ureditve stikov v korist otrok ter jih je potrebno spremeniti. Ob pravilni uporabi 408. člena ZPP bi sodišče prve stopnje lahko samo določilo stike, ki bi bili v sedanjih okoliščinah v korist otrok. Predlagateljica je predlagala prav zaradi tega neposredno zaslišanje izvedenke, sodišče pa tega dokaza ni izvedlo. Tudi to je bistvena kršitev določb postopka. Ravnanje nasprotnega udeleženca na stikih je takšno, da predstavlja za oba otoka psihično obremenitev. Kljub temu prvo sodišče ni uporabilo določb 106. člena ZZZDR ter spremenilo stikov. Prvo sodišče tudi ni uporabilo določb Evropske konvencije o otrokovih pravicah.

3Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Pravilno je stališče prvega sodišča, da glede na ugotovljena dejstva ni bilo podlage za takšno spremembo sodbe Okrožnega sodišča v Krškem IV P 184/2011 z dne 22. 10. 2012 v odločitvi o stikih, da se nasprotnemu udeležencu odvzame pravica do stikov z otrokoma. Materialnopravno zmotno pa je njegovo stališče, da v tem postopku ni bilo podlage za spremembo izvršilnega naslova (prej navedene sodbe v odločitvi o stikih).

6Predlagateljica je zahtevala spremembo izvršilnega naslova v odločbi o stikih med nasprotnim udeležencem in otrokoma zaradi spremenjenih razmer (četrti odstavek 421. člena ZPP), tako da se nasprotnemu udeležencu odvzame pravica do stikov. V sporih o stikih otrok s starši sodišče ni vezano na postavljene zahtevke (drugi odstavek 408. člena ZPP) in je dolžno po uradni dolžnosti storiti vse potrebno za varovanje pravic in koristi otrok. Ko je prvo sodišče ugotovilo, da v nastali situaciji ureditev stikov med nasprotnim udeležencem in otrokoma po izvršilnem naslovu (vsaj trenutno) ni primerna, bi moralo s pomočjo sodne izvedenke ugotoviti z vidika varovanja koristi obeh otrok, na kakšen način oziroma kako naj bi se ti stiki v določenem prehodnem obdobju ponovno, postopno in zelo diskretno nenasilno vzpostavili (odnos A. – nasprotni udeleženec oziroma odnos B. – nasprotni udeleženec) ter temu ustrezno spremeniti odločbo o stikih v izvršilnem naslovu. Takšen aktiven pristop prvega sodišča je bil nujen še zlasti zato, ker je sodna izvedenka med drugim ugotovila, da sta otroka navezana na oba starša (ne glede na nastalo nevzdržno situacijo ter popolnoma nezrelo in neodgovorno ravnanje obeh staršev v okviru njune dolžnosti, da skrbita za vsestransko zdrav razvoj svojih sinov), nadaljevanje trenutne situacije pa lahko otrokoma povzroči nepopravljive posledice.

7Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo odločanje. V ponovljenem postopku naj prvo sodišče s pomočjo sodne izvedenke razčisti prej omenjena vprašanja ter ugotovi, kakšen režim stikov bi bil v nastalih razmerah najbolj v korist obeh otrok. Temu ustrezno naj zato (če bodo razmere to narekovale) tudi spremeni izvršilni naslov v odločitvi o stikih.