VSL sodba III Cp 2404/2015

I. Pritožbi se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku za plačilo 8.786,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.400 EUR od 20. 3. 2013 do 20. 6. 2013 in od 8.786,26 EUR od 20. 3. 2013 dalje (I. točka izreka). Presežni tožbeni zahtevek v višini 1.865,60 EUR in presežni obrestni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je naložilo plačilo dela tožnikovih stroškov postopka, sorazmernega uspehu v pravdi.

2Tožnik v pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 2.000 EUR uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter prisojeni znesek odškodnine zviša za 2.000 EUR. Trdi, da je glede na sodno prakso zahtevek iz navedenega naslova v celoti utemeljen. Sklicuje se na odločbe VS RS II Ips 155/2001, II Ips 280/2003 in II Ips 506/2003, po katerih bi mu šla odškodnina v višini vsaj 22 povprečnih neto plač. Med zdravljenjem ni bil sposoben za dela z desnico, 10 dni pa sploh ni mogel opravljati nobenega dela, pri določenih opravilih pa je potreboval tujo pomoč. V sodbi ni ovrednoteno, da je trajno omejen pri opravljanju svojega poklica. Delo mehanika bo opravljal bistveno težje in z bistveno večjimi napori. Pri vseh delih mora prstanec varovati in se zato izogiba športom z žogo. Ima zmanjšan prijem pri zelo specifičnih delih z nekaterimi orodji. Pomembno je prizadet pri igranju harmonike. Ob škodnem dogodku je bil star 18 let in zelo aktiven.

3Toženka v pritožbi zoper odločitev o prisoji odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in prisojeni znesek odškodnine zniža za 5.000 EUR, podrejeno pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovitve o trajanju in intenzivnosti bolečin utemeljujejo znižanje odškodnine iz tega naslova za 1.000 EUR. Začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti med zdravljenjem se praviloma ne upošteva v okviru odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. V tožnikovem primeru ni bilo tako intenzivno ali tako dolgotrajno, da bi šlo za za izjemen primer. Tožnik še vedno lahko opravlja vsa dela, s povečanimi napori in prilagoditvijo pa izvaja dela, ki zahtevajo uporabo vseh prstov. Potrebno ročno spretnost so prevzeli sosednji prsti, zmanjšan prijem pa ima samo pri zelo specifičnih delih z nekaterimi orodji in deli, ki jih tožnik ne opravlja. Obsegu prikrajšanj ustreza odškodnina v višini 4.000 EUR.

4Pravdni stranki nista odgovorili na pritožbo nasprotne stranke.

5Višje sodišče v Ljubljani odloča v tej zadevi na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Su 1991/2015 z dne 10. 9. 2015, s katerim je bila pristojnost za odločanje prenesena z Višjega sodišča v Celju na to sodišče.

6Pritožbi nista utemeljeni.

7V izpodbijani sodbi so ustrezno upoštevana merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, določena v 179. členu in v 182. členu OZ. Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.

8Iz ugotovitev sodbe izhaja, da je tožnik v škodnem dogodku, do katerega je prišlo v okviru praktičnega pouka v avtomehanični delavnici toženkinega zavarovanca ... 5. 2012, utrpel zmečkanino končnega členka prstanca desnice, stisnjenje kazalca desnice in stisnjenje in rano na obnohtju sredinca desnice. Prstanec je bilo treba amputirati v sklepu med srednjim in končnim členkom, izpostavljeni končni del krna pa je ostal občutljiv. Tri ure je trpel zelo bolečine, en dan hude, tri dni pa srednje hude. En teden je trpel lažje bolečine z občasnimi srednje hudimi, nadaljnji teden dni pa še občasno bolečine lažje do srednje intenzivnosti. Do zaključka zdravljenja in še vedno občasno trpi lažje bolečine, tri mesece ga je močno zabolelo, če je s konico prsta zadel v oviro, postopoma pa se je ta bolečina manjšala, a bo ostala. Zaradi reamputacije vrška prsta je bil tri dni hospitaliziran, dva tedna pa je nosil opornico za prst. Na dva do tri dni hodil na preveze rane. Sedem do deset dni je jemal antibiotike in sprva redno, kasneje pa občasno analgetike. Dvakrat je bil rentgensko slikan, enkrat je bil pri kirurgu in petkrat pri osebnem zdravniku. Ugotovljeni obseg škode je v izpodbijani sodbi ovrednoten v odškodnini v znesku 6.000 EUR. Primerjava s podobnimi primeri pokaže, da so v prisojenem znesku odškodnine ustrezno ovrednotene vse ugotovljene okoliščine. Obseg nevšečnosti zaradi poškodbe, ki jih je tožnik trpel med zdravljenjem in na kar opozarja v pritožbi, ne utemeljuje zvišanja odškodnine.

9Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da se prikrajšanja, kakršna je tožnik trpel med zdravljenjem, po utrjeni sodni praksi vrednotijo v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Sicer pa je tožnik, ki se je poškodoval pri sedemnajstih letih, po ugotovitvah sodbe prikrajšan pri delih, ki zahtevajo zelo natančna opravila s prsti in pri dejavnostih, pri katerih prihaja do nenadnih in naključnih dogodkov (igre z žogo ipd.). S povečanimi napori in prilagoditvijo izvaja dela, ki zahtevajo uporabo vseh prstov, še zlasti na omejenem prostoru. Prstanec mora varovati, vendar pa ga zaščitni naprstnik ovira pri delu. Oviran je tudi pri igranju harmonike.

10Neutemeljeno je tako tožnikovo prizadevanje za višjo odškodnino kot tudi toženkino zavzemanje za nižjo odškodnino. Prisojena odškodnina v višini 8.000 EUR ustrezno vrednoti tožnikovo prizadetost zaradi ugotovljenih prikrajšanj ter obravnavani primer pravilno umešča v razpon odškodnin za manjše, srednje in velike škode. V zadevah, na katere se v pritožbi sklicuje tožnik, je bil obseg škode bistveno večji, tako da sklicevanje nanje ne more utemeljevati zvišanja odškodnine. Sicer je razpon odškodnin v podobnih primerih (s primerljivo poškodbo in primerljivim obsegom škode) velik, prisojeni znesek odškodnine pa je na zgornji meji doslej prisojenih odškodnin.(1) Glede na to, da posledice poškodovanja – kljub zmožnosti prilagoditve – čuti ne le pri poklicnem delu, ampak tudi v vsakdanjih opravilih, in glede na to, da je bil ob poškodbi star šele 17 let, niso podani razlogi za znižanje prisojene odškodnine. Odškodnina tudi kot celota – prisojenih je bilo nekaj več kot 17 povprečnih neto plač – sodi v okviru odškodnin, prisojenih v primerljivih zadevah.(2)

11Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitev materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12Ker pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Prim. sodbe VS RS II Ips 611/2001 (8 pnp), II Ips 584/2005 (9 pnp), II Ips 852/2006 (12 pnp), II Ips 851/2006 (15 pnp) in II Ips 487/200 (16 pnp).

Op. št. (2): Prim. sodbi VS RS II Ips 487/2000, v kateri je bila prisojena odškodnina v višini 16 povprečnih neto plač, in II Ips 851/2006, v kateri je bila prisojena odškodnina v višini 15 povprečnih neto plač.