VSK sodba PRp 72/2015

Pritožbi se deloma ugodi in izpodbijana sodba v pravni opredelitvi prekrška spremeni tako, da se kršiteljico M.P. spozna za odgovorno prekrška po drugem odstavku 33. člena ZPPPD, v odločitvi o sankciji pa tako, da se kršiteljici na podlagi iste zakonske določbe izreče globo 41,73 EUR.
Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in v preostalem nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Okrajno sodišče v Piranu je ob reševanju zahteve za sodno varstvo, ki jo je kršiteljica vložila zoper odločbo o prekršku Policijske postaje Piran z dne 22.7.2013 št. 555006853471 po uradni dolžnosti spremenilo izrek odločbe tako, da je kršiteljico spoznalo za odgovorno za prekršek po prvem odstavku 33. člena ZPPPD, ker je dne 8. maja 2013 ob 18. uri v bližini objekta D. imela v posesti 1,44 gramov nedovoljene droge – konoplje, ki jo je imela spravljeno v manjši PVC vrečki in v kovinskem drobilcu, zaradi česar ji je na podlagi prvega odstavka 33. člena in 34. člena ZPPPD v zvezi s 25. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izreklo globo 208,65 EUR in odvzem predmetov prekrška in sicer 1,44 gramov konoplje in kovinskega drobilnika. Sklenilo je še, da je kršiteljica dolžna izrečeno globo plačati v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe, sicer se izterja prisilno. Odvzeti predmeti bodo po pravnomočnosti sodbe uničeni. Za izdajo odločbe ji je odmerilo takso v znesku 90,00 EUR, ki jo je kršiteljica dolžna plačati v petnajstih dneh po pravnomočnosti, ker bo sicer izterja prisilno. Za izdajo sodbe sodišča prve stopnje ji je naložilo plačilo sodne takse, ki jo bo odmeril prekšrkovni organ na podlagi tarifne številke 8212 ZST-1A.

Zoper sodbo je kršiteljica vložila pritožbo, v kateri navaja, da sodbo izpodbija iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1 ne strinja se s pravno presojo prekrška in meni, da bi moral prekrškovni organ izreči sankcijo po drugem odstavku 33. člena ZPPPD (pritožnica očitno pomotoma kot kratico za zakon uporablja ZZZZD). Sodbo izpodbija tudi zaradi kršitve bistvenih določb postopka po 6. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic, saj za varnostni pregled nje osebno in njene torbice niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. V obravnavani zadevi tudi ni bilo ugotovljeno ali sploh gre za prepovedano drogo, saj laboratorijska analiza, ki bi pokazala ali zaseženi posušeni rastlinski delci sploh vsebuje psihoaktivne snovi THC ni bila opravljena, temveč je bil opravljen le preliminarni test, ki pa ni bil verodostojen. Opozarja tudi, da je sodišče prve stopnje v 7. točki na 4. strani sodbe ugotovilo, da je prišlo do kršitve materialnega predpisa, poleg tega je sodišče presodilo, da je izrek izpodbijane odločbe nerazumljiv. Predlaga razveljavitev odločbe oziroma da se le-ta odpravi, saj ne gre za prekršek po ZPPPD.

Pritožba je utemeljena.

Kriterij za opredelitev prekrška po drugem odstavku 33. člena ZPPPD je posest manjše količine prepovedane droge za enkratno lastno uporabo. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijane sodbe (6. točka) pri pravni presoji prekrška zadovoljilo z navedbo, da je prekrškovni organ presodil, da je kršiteljica imela v posesti več droge, kot jo je potrebno za enkratno lastno uporabi in je zato prekršek kvalificiral kot prekršek po prvem odstavku 33. člena ZPPPD. S takšnim pristopom pa je v škodo kršiteljice kršilo zakon. Po določbi 1. odstavka 62a. člena ZP-1 mora namreč sodišče v postopku o zahtevi za sodno varstvo vselej po uradni dolžnosti preizkusiti tudi, ali je podana kršitev materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek. Zato bi moralo tudi presoditi, ali kršiteljici zasežena količina prepovedane droge resnično presega količino, opredeljeno v določbi drugega odstavka 33. člena ZPPPD, torej količino, ki je večja od tiste za enkratno lastno uporabo. Tega ni storilo, prav tako tega v resnici ni storil niti prekrškovni organ, saj, kot je videti iz obrazložitve odločbe o prekršku, o tem, razen, da je prekršek opredelil kot prekršek po prvem odstavku 33. člena ZPPPD, ni zapisal ničesar, kar bi omogočalo presojo pravilnosti sprejete pravne opredelitve.

Glede na to, da pa so bila v postopku vsa odločilna dejstva pravilno ugotovljena in da je glede na ugotovljeno stanje zgolj treba ob pravilni uporabi predpisa izdati drugačno sodbo, pritožbeno sodišče sodbe sodišča prve stopnje ni razveljavilo pač pa samo spremenilo sodbo. Po presoji pritožbenega sodišča je namreč treba zaseženo količino prepovedane droge – konoplje, to je 1,44 grama, ki jo je imela kršiteljica pri sebi, ob izostanku kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi narekovale drugačno presojo prekrška, opredeliti kot količino, ki ne presega količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo. Po vsakomur dostopnih podatkih na spletu vsebuje npr. običajna cigareta približno gram tobaka, kršiteljici zasežena količina 1,44 grama prepovedane droge konoplje pa navedene količine ne presega za toliko, da bi bilo povsem nesprejemljivo, da bi si tolikšno količino uporabnik lahko zvil ob enkratni uporabi. Ker prekrškovni organ ni ponudil nobenega dokaza o nasprotnem, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna opredelitev kršiteljici očitanega prekrška po drugem odstavku 33. člena ZPPPD, za katerega je predpisana globa v razponu od 41,73 EUR do 208,65 EUR. Iz navedenih razlogov je bilo ob uporabi določbe 9. odstavka 163. člena ZP-1 treba izpodbijano sodbo spremeni v pravni presoji prekrška tako, da se kršiteljico spozna za odgovorno prekrška po 2. odstavku 33. člena ZPPPD, kot posledico spremenjene pravne opredelitve prekrška pa tudi v odločitvi o sankciji tako, da se ji globa odmeri v okviru, ki ga predpisuje navedena zakonska določba. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče kršiteljici za ta prekršek, upoštevaje vse okoliščine, izreklo globo v znesku 41,73 EUR.

Glede ostalih pritožbenih navedb, s katerimi kršiteljica uveljavlja pritožbeni razlog iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, češ da se sodba opira na dokaz, pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic ter da v postopku sploh ni bilo ugotovljeno, ali gre za prepovedano drogo, s čimer izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da nobena od očitanih kršitev ni podana. Na podlagi okoliščin zasega prepovedane droge, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo ravnanje policistov zakonito, prav tako je bilo z dovolj veliko stopnjo gotovosti ugotovljeno, da gre za zaseg prepovedane droge – konoplje. Nenazadnje to potrjujejo tudi zagovorne navedbe same kršiteljice glede namena uporabe zasežene droge. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo v delu glede pravne presoje prekrška in glede izrečene sankcije tako, kot je razvidno iz izreka, sicer pa pritožbo kršiteljice kot neutemeljeno zavrnilo in v preostalem nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker je bilo z odločitvijo pritožbenega sodišča deloma odločeno v kršiteljičino korist, v skladu z določbo drugega odstavka 147. člena ZP-1 izrek o stroških pritožbenega postopka kot nepotreben odpade.