VSRS Sklep IV Ips 114/2008

Zahteva obdolženega Z.J. za varstvo zakonitosti se zavrže.

1Policijska postaja Žalec je 24.11.2006 Z.J. zaradi prekrška po c) točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1 izdala plačilni nalog, s katerim je storilcu naložila plačilo globe v višini 60.000,00 SIT in mu izrekla 3 kazenske točke v cestnem prometu. Okrajno sodišče v Žalcu je z uvodoma navedeno sodbo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo ter mu naložilo še plačilo povprečnine v višini 50,00 EUR.

2Zoper navedeno sodbo je storilec prekrška 6.11.2008 pri Okrajnem sodišču v Žalcu vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je navedel, da je bil njegov primer nekorektno obravnavan.

3Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

4Po določbi drugega odstavka 169. člena Zakona o prekrških (ZP-1) lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. V skladu s citirano določbo ZP-1 torej sme zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevah o prekršku vložiti zgolj (vrhovni) državni tožilec, ne pa tudi storilec prekrška.

5Glede na to, da ZP-1 storilcu prekrška ne daje pravice vložiti to izredno pravno sredstvo, je Vrhovno sodišče zahtevo Z.J. za varstvo zakonitosti kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 423. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1).