UPRS sklep IV U 232/2014

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, Inšpekcija za energetiko in rudarstvo, je z odločbo št. 06162-434/2013/34 z dne 2. 9. 2013 odločilo, da se na podlagi 101. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ) zavezancu A. d.o.o., odredi ustavitev nadaljnje uporabe sončne elektrarne MFE A., na naslovu …, parc. št. 2178 in 2179, k.o. … (1. točka izreka); določil rok za izvedbo ukrepov, 60 dni od vročitve odločbe (2. točka izreka); določil dolžnost obvestiti inšpektorja o izvršitvi naloženih ukrepov, v roku 8 dni po preteku roka določenega za izvedbo ukrepov (3. točka izreka); da v tem postopku niso nastali stroški (4. točka izreka) in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka).

2Tožnik je 7. 11. 2014 vložil tožbo, v kateri je zahteval odpravo odločbe z dne 2. 9. 2013, iz razloga kršitve postopkovnih pravil, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Tožnik je v tožbi predlagal, da sodišče tožbi ugodi in odločbo z dne 2. 9. 2014 odpravi in zadevo vrne v ponovno reševanje upravnemu organu prve stopnje. Predlagal je tudi povrnitev stroškov postopka.

3Ker je tožnik v tožbi z dne 7. 11. 204 zahteval tudi odpravo odločbe Ministrstva za infrastrukturo, št. 360-367/2013/4-0061169 z dne 6. 10. 2014, ga je sodišče dne 28. 11. 2014 pozvalo, da odpravi pomanjkljivosti. V pozivu se je sklicevalo na določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in tožnika opozorilo, da je dne 7. 11. 2014 vložena tožba nepopolna. Tožnika je pozvalo, da sodišču predloži akt prvostopnega upravnega organa in ustrezno popravi tudi vloženo tožbo. Opozorilo ga je, da če v roku 8 dni ne bo odpravil pomanjkljivosti in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati, izpodbijani akt pa ni ničen, bo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, tožbo s sklepom zavrglo.

4Tožnik je 9. 12. 2014 sodišče obvestil, da je vložil tožbo v upravnem sporu, zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 2. 9. 2014. O pritožbi zoper to odločbo je odločal drugostopenjski organ z odločbo z dne 6. 10. 2014. Meni, da je pri preizkusu tožbe prišlo do pomote, ker je očitno, da tožnik izpodbija obe odločbi, in tudi zahteva odpravo obeh odločb. Tako je bila vložena tožba pravilna in je vsebinsko ni bilo treba dopolnjevati. Sodišču je primarno predlagal, da odločbo z dne 2. 9. 2013 in odločbo z dne 6. 10. 2014 odpravi in zadevo vrne v ponovno reševanje upravnemu organu prve stopnje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka. Podrejeno tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Inšpekcije za energetiko in rudarstvo št. 06162-434/2013/34 z dne 2. 9. 2013 odpravi in zadevo vrne v ponovno reševanje organu prve stopnje, tožniku pa povrne stroške postopka.

K I. točki izreka:

5Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

6Upravni spor je dopusten le, če so izpolnjene procesne predpostavke, določene v 36. členu ZUS-1. Ena izmed njih je določena v 6. točki istega člena, ki se nanaša na obstoj pravnega interesa. V navedeni določbi sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakonu oprto osebno korist. Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma bi pomenila izboljšanje njegovega položaja. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora.

7Po presoji sodišča navedena procesna predpostavka v tem sporu ni izpolnjena, zaradi česar v obravnavani zadevi upravni spor ni dopusten. Tožeča stranka je namreč vložila tožbo zoper odločbo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, Inšpekcije za energetiko in rudarstvo, št. 06162-434/2013/34 z dne 2. 9. 2013, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, o kateri je odločalo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo. Drugostopenjski organ je z odločbo št. 360-367/2013/2 z dne 18. 11. 2013 pritožbi ugodil in odločbo št. 06162-434/2013/34 z dne 2. 9. 2013 odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

8Navedeno po presoji sodišča pomeni, da z izdajo drugostopenjske odločbe, št. 360-367/2013/2 z dne 18. 11. 2013, s tožbo izpodbijana odločba ne posega več v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Korist oziroma interes, ki ga je tožeča stranka zasledovala z vložitvijo tožbe bi bil odprava izpodbijane odločbe, kar je storil v pritožbenem postopku že drugostopenjski organ.

9Pravni interes mora obstajati ves čas postopka. Ker torej tožnik ob vložitvi tožbe, ne kasneje, ni izkazal pravnega interesa za vodenje upravnega spora, v zadevi pa niso bili podani pogoji za razširitve tožbe na, v ponovljenem postopku odločanja izdani odločbi, je sodišče tožbo, ne da bi se spuščalo v vprašanje pravočasnosti vložitve tožbe, zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10Tožnik je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, zato je moralo sodišče zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka zavrniti.