VSL sodba II Cpg 1705/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 81043/2013 z dne 22. 5. 2013 ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati njene pravdne stroške v višini 144,00 EUR z obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka).

2Zoper takšno sodbo se je pritožila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek ter ji da možnost za predajo pripravljalne vloge.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Odločilno vprašanje za presojo utemeljenosti pritožbe oziroma pravilnosti sodbe sodišča prve stopnje je, kdaj se v primeru, ko se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti, šteje za opravljeno, če naslovnik pisanja ne dvigne. Sporno je zlasti, kaj pomenijo besede „po poteku tega roka“, torej ali nastopi fikcija vročitve šestnajsti dan po puščenem obvestilu ali že z iztekom petnajstega dne.

7Drugi in tretji stavek četrtega odstavka 142. člena ZPP se glasita: „Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika“.

8Navedeno določilo je sodišče prve stopnje razlagalo tako, da se vročitev šteje za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka, naslednji (šestnajsti) dan pa nato začne teči rok za vložitev pripravljalne vloge. Na drugi strani pritožnica citirano določbo razlaga tako, da se vročitev šteje za opravljeno prvi naslednji dan po poteku tega roka, ko ji je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Po prepričanju pritožnice takšna razlaga jasno izhaja iz citiranega četrtega odstavka 142. člena ZPP.

9Pritožbeno sodišče argumentacijo pritožnice ocenjuje za zmotno. Jezikovna razlaga, na katero se smiselno sklicuje pritožnica, je praviloma res temeljni razlagalni argument. Vendar smisel jezikovne razlage ni v njeni dobesednosti oziroma njenem mehaničnem razumevanju, temveč ta razlaga pomeni zgolj izhodišče in jezikovni okvir, ki ga pomensko določajo in soopredeljujejo ostale uveljavljene metode razlage. Šele povezanost pravne norme četrtega odstavka 142. člena ZPP z drugimi zakonskimi določbami, ki dajejo v tej normi uporabljenim izrazom sploh pravi pomen in določajo (definirajo) pojem jezikovnih znakov glede na njihovo umeščenost v pravni sistem, pravzaprav determinira tudi jezikovno razlago norme.

10Tako teleološka in sistemska razlaga narekujeta zaključke, kot jih je napravilo sodišče prve stopnje. Pomen teka in izteka oziroma posledic izteka roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP je namreč nujno treba iskati v povezavi s tistimi določbami zakona, ki urejajo tek rokov (osmo poglavje prvega dela ZPP). Slednje povedo, da se rok izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva. To pa glede roka za dvig pošiljke iz četrtega odstavka 142. člena ZPP pomeni, da se izteče s pretekom zadnjega petnajstega dne, takrat nastopi fikcija vročitve, zato je rok za vložitev pripravljalne vloge začel teči že šestnajsti dan in ne šele sedemnajsti dan po puščenem obvestilu o prispelem pisanju. Enako je tudi stališče sodne prakse in komentatorjev novele zakona(1).

11Doslej pojasnjeno pomeni, da je pravilna presoja sodišča prve stopnje o prepozno vloženi pripravljalni vlogi tožene stranke. Ker je bilo po neuspešnem vročanju prve pripravljalne vloge tožeče stranke obvestilo o prispelem pisanju puščeno v predalčniku tožene stranke dne 25. 3. 2014, je petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma nastop fikcije vročitve potekel z iztekom 9. 4. 2014. Naslednji dan, tj. 10. 4. 2014 je v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZPP začel teči osemdnevni rok za vložitev pripravljalne vloge in se je iztekel 17. 4. 2014. Pripravljalna vloga tožene stranke je bila oddana priporočeno na pošto 18. 4. 2014 (vhodni žig sodišča na r. št. 17), torej en dan prepozno, zato je sodišče prve stopnje skladno s 453. členom ZPP pravilno ni upoštevalo.

12V tej posledici je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni zanikala trditev tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge in nato v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štelo kot dokazano: da je tožeča stranka toženi stranki dobavila laminate in kompakt plošče, ki so predmet vtoževanih računov; da tožena stranka vtoževanih dveh računov kljub opominom ni plačala; da tožena stranka višini zahtevka tožeče stranke ni ugovarjala in da tožena stranka količine dobavljenega blaga ni pravočasno reklamirala. Glede na tako ugotovljena dejstva, na katere je pritožbeno sodišče vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP), je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (določbe o prodajni pogodbi – 435. člen Obligacijskega zakonika in naslednji) in toženo stranko obsodilo na plačilo vtoževanih računov. Posledično je, glede na neuspeh tožene stranke, tej pravilno naložilo v plačilo izvršilne in pravdne stroške tožeče stranke (prvi odstavek 154. člena ZPP).

13Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

------

(1) Glej na primer sklep VS RS opr. št. II Ips 39/2012, sklep VS RS opr. št. II Ips 393/2010, sklep VSL opr. št. IV Cp 2400/2011 ter Aleš Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 4. knjiga, stran 122.