VSL sodba II Cp 562/2015

I. Pritožbi se ugodi in se sodba tako spremeni, da se ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki glasi:

„Tožena stranke je dolžna v roku 15 dni pod izvršbo objaviti naslednji popravek na 10. strani tiskane izdaje časopisa X.:

"Novinarka A. A. razkriva resnico!

V članku z naslovom „Novinarka ...“, ki je bil objavljen dne 26. 9. 2014 v tiskani izdaji časopisa X in v članku z naslovom „V ….“, ki je bil istega dne objavljen v spletni verziji časopisa X., so navedene neresnične in žaljive trditve o vlagateljici in so z njimi prizadeta tako čast kot dobro ime novinarke A. A.

V članku je bila A. A predstavljena kot oseba, ki naj bi v stanovanje družine Y. naselila golobe in ki naj za najeto stanovanje ne bi plačevala najemnine. Očitki in namigi, ki so v tej zvezi naslovljeni na A. A. ne držijo. Predvsem A. A. v stanovanje družine ni naselila golobov in posledično ne more biti odgovorna za nesnago, ki naj bi bila v tej zvezi povzročena. Tudi ne držijo namigovanja, da naj bi A. A. za stanovanje ne plačevala najemnine. A. A. je namreč za najeto stanovanje plačala družini vse zneske najemnin in vse stroške v zvezi s stanovanjem, do katerih je bila najemodajalka upravičena“."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 1.032,50 EUR pravdnih stroškov in 666,10 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da mora tožena stranka kot odgovorna urednica časopisa X. objaviti popravek na 10. strani tiskane izdaje časopisa X. z naslovom „Novinarka ...!“ v vsebini, kot izhaja iz tožbenega zahtevka. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške 1.141,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo se tožeča stranka pritožuje iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov ter predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev sodbe. Navaja, da je sodna odločitev sama s seboj v nasprotju, saj po eni strani zavrača tožnici pravico do popravka, ker naj bi bil nesorazmerno dolg, po drugi strani pa nanjo naslavlja zahtevo, da bi morala popravek konkretizirati in argumentirati. Ob takem stanju stvari je pravico do popravka nemogoče udejanjiti. Tožnica se je morala pri oblikovanju popravka zreducirati na kratka pojasnila in zanikanja objavljenih dejstev o njej, ker je v preteklosti sodišče njeno zahtevo že zavrnilo iz razloga iz 6. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Kljub temu, da je sodišče v konkretnem primeru ugotovilo, da je bil s spornim člankom toženke storjen hud poseg v čast, dobro ime in zasebnost tožnice, ji ni nudilo sodnega varstva, ki ji ga zagotavlja Ustava RS in Zakon o medijih. Pri primerjavi dolžine popravka z obvestilom, na katerega se ta nanaša, sodišče ni postopalo korektno, ker je upoštevalo le 33 besed v drugem odstavku članka, ne pa članek kot celoto, ki je bistveno daljši od popravka. Tožnica je v tožbi konkretno pojasnila zanjo najbolj sporne dele objave, ki niso zgolj drugi odstavek članka. Sodišče bi moralo upoštevati tudi naslov članka, nadnaslov, podnaslov ter dva stavka, ki se nahajata v obarvanih okvirjih članka. Poleg tega sodišče ne bi smelo iz konteksta celotnega članka izločiti treh fotografij, objavljenih ob članku, ki zelo jasno in slikovito povečujejo sporočilno vrednost samega članka. Ni pravilen zaključek, da naj bi sporna objava toženke obsegala zgolj 33 besed oziroma 214 znakov. Po izračunu tožnice imajo zgolj najbolj žaljive izjave 561 znakov, pri tem je treba besedilu dodati še tri fotografije, ki so po svoji sporočilni vrednosti še bolj ilustrativne in obširnejše od samega teksta. Ker je tožnica na očitke iz sporne objave odgovorila z jasnim in konkretnim zanikanjem teh očitkov, je neutemeljeno sklicevanje sodišča na določila druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed.

3Pritožba je utemeljena.

4Tožnica neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), češ da so si razlogi sodbe sami s seboj v nasprotju. Utemeljeno pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, in sicer določb Zakona o medijih (ZMed), ki urejajo pravico do popravka.

5V obravnavani zadevi tožnica zahteva sodno varstvo, ker je tožena stranka odklonila objavo zahtevanega popravka objavljenega obvestila, ki se nanaša na članek v tiskani izdaji časopisa X. z naslovom „Novinarka ...“, ki je bil objavljen 26. 9. 2014. Tožena stranka je objavo zavrnila zaradi nesorazmerne dolžine popravka v primerjavi z delom obvestila, na katerega se po njenem popravek nanaša. Sodišče prve stopnje je temu sledilo in tudi samo ocenilo, da je zahtevani popravek oziroma njegovo „čisto besedilo“ po številu besed in znakov nesorazmeren (torej predolg) v primerjavi s tistim odstavkom spornega članka, na katerega se popravek nanaša. Hkrati je ugotovilo, da besedilo popravka določenih dejstev v obvestilu ne zanika, glede drugih pa ne ponudi potrebnih nasprotnih dejstev in okoliščin.

6Vsakdo ima v skladu s 26. členom ZMed pravico do objave popravka objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. Sodišče prve stopnje je obravnavanje v tej zadevi spornih in med strankama nasprotnih dejstev pravilno omejilo zgolj na tista dejstva, od katerih je odvisna dolžnost tožene stranke, da objavi popravek (prvi odstavek 35. člena ZMed). Ugotovilo je obstoj prve predpostavke za objavo popravka po določbah ZMed, namreč da sta bila prizadeta pravica ali interes tožnice. Prav tako je ugotovilo izpolnjenost formalnih pogojev za objavo popravka iz 28. člena ZMed. Pač pa je v nadaljevanju napačno ugotovilo obstoj odklonilnih razlogov za objavo, ki jih ZMed določa v 31. členu.

7Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje neprimerno in nekritično ocenjevalo sorazmernost dolžine popravka v primerjavi z dolžino spornega članka. Sodna praksa se je glede pravnega standarda (ne)sorazmernosti dolžine popravka v primerjavi z obvestilom že večkrat opredelila.(1) Za presojo ni odločilnega pomena količinska primerjava besedil in preštevanje vrstic, besed, znakov itd., ampak mora biti v vsakem konkretnem primeru narejena tudi vsebinska presoja obvestila in popravka. V konkretni zadevi pa ne le vsebinska, ampak tudi količinska primerjava ne pokaže takšnega nesorazmerja v dolžini obeh tekstov, ki bi bil lahko razlog za zavrnitev objave popravka po šesti alineji prvega odstavka 31. člena ZMed. Četudi se pritožbeno sodišče strinja z razlogi sodbe v tem, da se kot relevanten za primerjavo ne upošteva celoten članek, ki vsebuje v pretežnem delu opis poteka sojenja, pač pa le tisti del, ki se tiče dejstev glede naselitve golobov v stanovanje in neplačevanje najemnine. Ta del članka pa ne obsega le drugega odstavka oziroma 33 besed, ampak bistveno več. V njegov okvir je potrebno prišteti oziroma upoštevati vsekakor tudi prvi odstavek besedila, naslov članka, nadnaslov in podnaslova ter komentarje v okvirjih članka. Tudi vse tri fotografije niso zgolj v ilustracijo članku, ampak ima prav pritožba, da dve fotografiji (fotografija mrtvega goloba v hladilniku in fotografija s ptičjimi iztrebki razdejane kuhinje) sporočata bralcem še več, kot samo besedilo članka. Ob upoštevanju vsega tega pa popravek, ki v čistem besedilu (brez navedbe obvestila, na katerega se popravek nanaša in datuma objave ter naslova popravka) obsega po ugotovitvi sodišča 111 besed, nikakor ni nesorazmerno predolg v primerjavi z obvestilom. Že zato ni podan razlog za odklonitev objave popravka zaradi njegove nesorazmerne dolžine.

8Tudi nadaljnjega razloga za odklonitev objave po drugi alineji prvega odstavka 31. člena ZMed pritožbeno sodišče v vsebini popravka ne vidi. Popravek izrecno zanika najbolj izpostavljene navedbe v članku, in sicer, da tožnica v stanovanje družine ni naselila golobov ter da je plačala vse zneske najemnin in stroške v zvezi s stanovanjem. Že s tem in kratkim pojasnilom (da posledično ne more biti odgovorna za nesnago, da je plačala zneske najemnin, do katerih je bila najemodajalka upravičena) je tožnica zadostila zakonski zahtevi glede vsebine popravka iz četrtega odstavka 26. člena ZMed. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da dokazovanje resničnosti oziroma neresničnosti popravka oziroma obvestila ni predmet obravnave v pravdi za objavo popravka.(2)

9Po prvi alineji prvega odstavka 31. člena ZMed je razlog za odklonitev objave tudi, če se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba. Del besedila v prvem odstavku popravka, ki se nanaša na objavo članka v spletni verziji časopisa X., ne pomeni ožje vsebine popravka, zato ga tudi ni moč ocenjevati v okviru te določbe.

10Tožeča stranka drugih odklonilnih razlogov po prvem odstavku 31. člena ZMed za objavo popravka ni zatrjevala. Ker je sodišče prve stopnje med ostalim ugotovilo, da je tožeča stranka vložila tožbo pravočasno ter da je bil s člankom nedvomno prizadet njen interes, so pogoji za objavo popravka izpolnjeni. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo (358. člen ZPP).

11Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, mora odločiti o stroških vsega postopka (165. člen ZPP). Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP mora glede na uspeh v pravdi tožena stranka povrniti tožeči stranki odvetniške stroške v postopku na prvi stopnji, ki jih je pravilno priglasila v tožbi, in sicer nagrado za postopek in nagrado za narok, skupaj z DDV 1.032,50 EUR. Pritožbeni stroški skupaj z DDV pa so odmerjeni v znesku 666,10 EUR.

--------------------

(1) Na primer v odločbah VS RS II Ips 190/2002, 196/2005, 864/2007.

(2) Več o tem v odločbah VS RS II Ips 439/2007 in II Ips 737/2007.