VSL sklep Cst 142/2015

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožnica sama nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom, 2.) dolžniku naložilo založitev predujma, 3.) imenovalo tričlanski upniški odbor, 4.) imenovalo upraviteljico ter 5.) ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, preko katere upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku.

2Zoper navedeni sklep se je upnica pravočasno pritožila, in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne ugotovitve materialnega prava. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasila pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Nad dolžnikom je bila s sklepom St 1427/2012 dne 21.1.2013 potrjena prisilna poravnava, pri čemer rok za plačilo terjatev po navedeni potrjeni prisilni poravnavi še ni dospel. Dolžnik je 17.10.2014 vložil predlog za ponovno prisilno poravnavo (221.v člen ZFPPIPP), iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje pogoje za ponovno prisilno poravnavo presojalo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je namreč navedeno zgolj to, da ne obstajajo procesne ovire iz 140. člena ZFPPIPP (sodišče prve stopnje ni navedlo, katere procesne ovire je presojalo).

5221.v člen ZFPPIPP določa pogoje za ponovno prisilno poravnavo po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave. Predlog je tako dovoljen, tudi če dolžnik še ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, vendar le ob kumulativno izpolnjenih pogojih: 1.) če sta od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prejšnje prisilne poravnave pretekli dve leti in 2.) če z začetkom ponovne prisilne poravnave soglašajo upniki, ki so skupaj imetniki terjatev, za katere učinkuje prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava in katerih vsota dosega 50 odstotkov vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave. V 50. členu prehodnih določb ZFPPIPP-F je določeno, da je ne glede na 1. točko prvega odstavka 221.v člena zakona predlog za ponovno prisilno poravnavo dovoljen, če je od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prejšnje poravnave preteklo eno leto. Pravila, določena v 50. členu prehodnih odločb, se uporabljajo za ponovno prisilno poravnavo, če je bil postopek, v katerem je bila prejšnja prisilna poravnava pravnomočno potrjena, začet pred uveljavitvijo tega zakona.

6Prej navedene predpostavke so torej tiste, ki bi jih moralo presojati sodišče prve stopnje. Ker tega ni storilo, izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo potrebno opisane pomanjkljivosti odpraviti in o dolžnikovem predlogu ponovno odločiti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

7Izrek o stroški pritožbenega postopka temelji na določbi 129. člena ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti