UPRS sodba III U 40/2014

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v obnovljenem postopku pustila v veljavi odločbo (gradbeno dovoljenje) št. 351-219/2012-8-9-P z dne 27. 7. 2012, ki ga je izdala Upravna enota Ajdovščina investitorju Občini Ajdovščina, za gradnjo manj zahtevnega objekta-stavbe za spravilo pridelka (CC-SI 12713), kot prve faze učnega centra Brje, ki zajema rušitev obstoječega prizidka, ureditev učnega centra za predelavo sadja v pritličju obstoječe stavbe, ureditev učilnice in prostorov Krajevne skupnosti v nadstropju obstoječe stavbe ter dozidavo kurilnice in shrambe s pripadajočo komunalno infrastrukturo na zemljišču parc. št. 859/3 k.o. ….

Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor z odločbo št. 35108-50/2013/6-00641108 z dne 8. 5. 2013 dovolilo obnovo postopka, ki je bil končan s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem št. 351-219/2012-8-9-P z dne 27. 7. 2012 Upravne enote Ajdovščina iz razloga, ker predlagateljici obnove postopka (tožeči stranki) ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Obnova postopka je bila ugodena v obsegu, da se v postopek vključi tožeča stranka, ki se lahko udeležuje postopka kot stranska udeleženka.

V obnovljenem postopku je bila pritegnjena tožeča stranka zaradi varovanja njenih pravnih interesov. Po dopolnjenem dokaznem postopku je bila ugotovljena skladnost gradnje s prostorskim aktom-Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina (v nadaljevanju PUP). Iz projektne dokumentacije izhaja, da je obstoječi objekt po namembnosti šola, rekonstruiran objekt pa bo namenjen izobraževanju na področju sadjarstva in vinarstva, torej sorodni dejavnosti. Tožeča stranka ne izkazuje, da bi bil projekt neskladen z namensko rabo, kot je določena v veljavnem prostorskem aktu, v upravnem postopku pa ni niti navedla niti dokazala, da bi bile kršene njene pravice ali pravne koristi, zaradi česar ji je bil priznan položaj stranke udeleženke v tem postopku. Zavrnila je ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na predvideno faznost gradnje z obrazložitvijo, da je faznost gradnje skladna z določilom 67. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), saj iz PGD izhaja, da del objekta, za katerega se pridobiva gradbeno dovoljenje v I. fazi gradnje prestavlja tehnično, tehnološko in funkcionalno celoto in se da samostojno uporabljati. Zavrnila je ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na zagotovitev parkirnega mesta za avtobuse, saj PUP za šole in športne objekte ne predvideva zagotovitve parkirnega mesta za avtobus (pri športnih objektih 1PM/7-17 gledalcev za šole, 1PM/50 učencev ter zadostno število parkirnih mest, rezerviranih za invalide).

V zvezi z ugovori, da investitorju ne zaupa da bo gradil v skladu z gradbenim dovoljenjem navaja, da nezaupanje investitorju ni razlog, da se mu gradbeno dovoljenje ne bi izdalo. Iz v projektu prikazanega območja gradbišča izhaja, da bo gradnja potekala le na parceli investitorja, upoštevaje projektne rešitve pa ne bo prišlo do prekomernih posegov ali negativnih vplivov na parcelo tožeče stranke.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je s svojo odločbo št. 35108-445/2013/4-00641108 z dne 16. 12. 2013 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi ugovarja, da upravni organ ni pravilno ugotovil skladnosti gradnje s PUP, saj se je oprl le na navedbe v projektni dokumentaciji, s tem pa je kršil pravila postopka, zaradi česar je prišlo do nepravilne oziroma nezakonite odločbe.

Opozarja na kolizijo interesov investitorja-Občine Ajdovščina s pravno osebo, pri kateri se preverja skladnost predlagane investicije s prostorskim aktom. Zgolj ugotovitev, da se namembnost rekonstruiranega objekta ne bo spreminjala, po mnenju tožeče stranke ne zadostuje. Tožeča stranka je lastnica nepremičnin, ki mejijo na zemljišče s parc. št. 859/3 k.o. … za katere je po veljavnih predpisih glede namenske rabe določena stanovanjska gradnja. V kolikor bi se namenska raba zemljišča spremenila, bi to moralo biti izvedeno po postopku, določenim z Zakonom o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), v katerem bi tožeča stranka lahko sodelovala in ščitila svoje interese kot lastnica nezazidanega stavbnega zemljišča, na katerem je predvidena stanovanjska gradnja.

V nadaljevanju ugovarja predvideni rušitvi obstoječega prizidka dvorane, saj naj bi ta vplivala na zemljišče v njeni lasti, česar upravni organ ni presodil, saj se je zadovoljil z ugotovitvijo, da v projektu prikazano območje gradbišča, iz katerega izhaja, da bo gradnja potekala le na parceli v lasti investitorja. V nadaljevanju ugovarja obrazložitvi glede zagotovitve potrebnih parkirnih mest z zatrjevanjem, da večnamenski objekt v dokumentaciji ni predstavljen na način, da bi bilo moč razbrati, za kakšno število ljudi je predviden v posledici tega pa tudi ni mogoče preveriti skladnosti predvidenega števila parkirnih mest s 27. členom PUP. Ugovarja pa tudi ugotovitvi, da je bil obstoječi objekt, ki se rekonstruira, po namembnosti, šola. V naravi gre za objekt starejše gradnje, v katerem se šolska dejavnost ne izvaja več, zato je v predvidenem objektu glede na PUP možno zgraditi le ustrezna stanovanja, nikakor pa ne predvidene gradnje.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka:

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in skladna z zakonom ter ima oporo v podatkih upravnega spisa. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe ter odločbe upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

Sodišče po pregledu spisne dokumentacije v zadevi nima zadržkov glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe in ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno odločil, ko je v obnovljenem postopku pustil gradbeno dovoljenje v veljavi. Tudi po presoji sodišča predlagateljica obnove z ugovori bodisi ne varuje svojih pravnih koristi, bodisi so pripombe v delu, v katerem bi utegnila varovati svoj pravni interes, neutemeljene.

Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ prve stopnje investitorju Občini Ajdovščina dne 27. 7. 2012 izdal gradbeno dovoljenje, s katerim se je dovolila gradnja manj zahtevnega objekta na zemljišču s parc. št. 859/3 k.o. …, kot prva faza gradnje učnega centra Brje, ki zajema rušitev obstoječega prizidka, ureditev učnega centra za predelavo sadja v pritličju obstoječe stavbe, ureditev učilnice in prostorov krajevne skupnosti v nadstropju obstoječe stavbe ter dozidavo kurilnice in shrambe maksimalnih dimenzij 4,72 x 5,17 me in višine 2,5 m. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da na navedenem zemljišču stoji stavba, ki je bila zgrajena pred 31. 12. 1967, sestavljena iz stavbe bivše šole in prizidane dvorane. Dvorana na vzhodni strani bivše šole bo v celoti odstranjena, v stavbi šole pa bodo odstranjene medetažne konstrukcije, zunanje stopnišče v klet in predelne stene. Odstranjeni bodo tudi vsi ometi, stavbno pohištvo in obstoječe instalacije ter izvedene nove medetažne armirano betonske plošče. V kleti, ki bo poglobljena za cca 0,50 m, bodo obstoječi temelji podbetonirani v pasovih po 1 m. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da namembnost objekta ne bo spremenjena. Navedeno pomeni, da se bo, kot izhaja iz zgoraj navedenega, obstoječi objekt dejansko rekonstruiral, ne da bi se spremenila njegova namembnost.

Iz lokacijske informacije izhaja, da stavbno zemljišče z objektom, ki je predmet rekonstrukcije, leži v poselitvenem območju naselja Brje. PUP sicer določa 5 tipologij režimov in postopkov za odobritev posegov v prostor v posameznih naseljih in območjih (4. člen PUP). Glede na to, da gre v konkretnem primeru za rekonstrukcijo in prizidavo obstoječega objekta, v katerem se namembnost ne spreminja, je potrebno upoštevati 20. člen PUP, ki dopušča nadzidave in prezidave ter prenovo vseh objektov, razen objektov, ki so zgrajeni v nasprotju s predpisi in jih v postopku za dograditev ni mogoče legalizirati. Površina prizidanega objekta pa je skladna z določbo tretjega odstavka 20. člena PUP, ki dopušča prizidavo k objektu do 2/3 površine osnovnega objekta ter maksimalno površino 100 m2.

Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je bil obnovljen po 9. točki 260. člena ZUP v obsegu, da se tožeča stranka kot stranska udeleženka udeležuje postopka zaradi varovanja njenih pravic in pravnih koristi, saj v prvotnem postopku ni sodelovala. Tožeča stranka bi lahko v obnovi postopka uspešno ščitila svoj pravni položaj z ugovori, ki so vezani na nepremičnino, zaradi katere je dosegla položaj stranske udeleženke in so z njo povezane koristi, določene v katerem od predpisov, ter tako pravno priznane.

Tožeča stranka nedovoljenih vplivov sporne gradnje na njene nepremičnine, to je vplivov preko mere, ki jih za posamezna območja določajo predpisi ter ugovorov glede premajhnih odmikov načrtovanih objektov glede na predpisane od njenih parcelnih mej, niti ne zatrjuje niti ne izkazuje. Le s tovrstnimi ugovori, iz katerih bi izhajalo, da načrtovana gradnja posega v njen pravno zavarovan položaj bi lahko tožeča stranka preprečila izdajo gradbenega dovoljenja. Tožeča stranka ne more uspeti z ugovori glede faznosti gradnje na sosednjem zemljišču, saj ne pojasni v čem bi bila lahko zaradi ločevanja zahtevkov v zvezi z gradnjo na sosednjem zemljišču prizadeta njena lastninska pravica na sosednjem zemljišču, ravno tako pa velja tudi za ugovor v zvezi z namembnostjo objekta.

Po presoji sodišča glede na lego zemljišča v lasti tožeče stranke upoštevajoč obseg ter namembnost prostorov v obstoječem objektu, prizidavo, ter ureditev parkirišč, ki gravitirajo v povsem nasprotno smer, z ureditvijo učnega centra za predelavo sadja v pritličju obstoječe stavbe, ureditvi učilnice in prostorov krajevne skupnosti v nadstropju obstoječe stavbe ter dozidavo kurilnice in shrambe s pripadajočo komunalno infrastrukturo, vplivov na zemljišče v lasti tožeče stranke, tako, kot sta ugotovila tako upravni organ prve stopnje kot drugostopni pritožbeni organ, ni mogoče pričakovati.

Edini ugovor, s katerim bi tožeča stranka utegnila varovati svoje pravne koristi je ugovor, ki se nanaša na rušitev objekta stare telovadnice ob njeni parcelni meji. Vendar pa s tem v zvezi tožeča stranka razen posplošenih trditev ne navaja ničesar, kar bi vzbudilo upravičen dvom v projektne rešitve, zgolj pavšalno sklicevanje na povzročanje škode na njenem zemljišču ne more zadoščati kot takšen dokaz.

Ostali ugovori tožeče stranke so neupoštevni, saj tožeča stranka lahko v obnovljenem postopku ščiti le svoj pravni interes, zato so ugovori, ki se nanašajo na javni interes, ki so kakor je sodišče že obrazložilo tudi neutemeljeni, neupoštevni.

Iz navedenih razlogov je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II. izreka:

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.