VSL sklep II Cp 2924/2014

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in dediča A. A. napotilo na pravdo, da s tožbo zoper dedinjo N. N. uveljavi, da se nepremičnine, ki bo bile predmet izročilne pogodbe z dne 7. 7. 2004, ki je bila sklenjena pri notarju B. P. iz K., štejejo kot darilo in se vštejejo v zapuščino, pri čemer mora tožbo dedič vložiti v roku trideset dni po pravnomočnosti sklepa.

2Zoper sklep se pritožuje A. A., iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče sklep spremeni tako, da se na pravdo napoti dedinjo N. N., podrejeno, da sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je bila izročilna pogodba med zapustnikom in dedinjo N. N. sklenjena brez sodelovanja vseh potomcev zdaj pokojnega N. Ž. Izročilna pogodba je glede na zakonska določila o kogentnih pogojih za veljavnost pravnega posla neveljavna. Lahko konvertira v darilno pogodbo, zakon pa izrecno določa pravico potomca, dediča po zapustniku, da ima pravico zahtevati vračunanje vrednosti premoženja, danega s tako izročilno pogodbo, v zapuščinsko maso ter zahtevati svoj (nujni) dedni delež. To je pritožnik na zapuščinski obravnavi dne 18. 4. 2014 tudi storil, na naslednji obravnavi 23. 5. 2014 pa je navedel še druga pravna relevantna dejstva. Prevzemnica premoženja in dedinja N. N. je bila pri sklenitvi izročilne pogodbe izrecno opozorjena na posledice nesodelovanja njenega brata, pritožnika, kar je razvidno iz priložene pogodbe. Pri njeni sklenitvi so sodelovali vsi potomci sedaj že pokojnega N. Ž., razen dediča in pritožnika A. A. A. A. ni nihče obvestil o namenu sklenitve izročilne pogodbe, notar pa je v pogodbi pogodbene stranke opozoril, da ima, zaradi odsotnosti privolitve potomca, sedaj dediča A. A., slednji po izročiteljevi smrti pravico zahtevati svoj nujni delež. Sodišče bi zato na pravdo moralo napotiti prevzemnico premoženja po izročilni pogodbi, to je N. N.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je zapuščinski postopek prekinilo in dediča A. A. napotilo na pravdo, kot je bilo navedeno že v uvodu. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da gre med dedičema za spor po 3. točki 210. člena Zakona o dedovanju (ZD), na pravdo je napotilo dediča A. A., katerega pravico je štelo za manj verjetno. Za takšno odločitev ni navedlo nobenih razlogov in ni pojasnilo, zakaj naj bi bila pravica dediča A. A. manj verjetna, zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in je razveljavitev sklepa potrebna že zaradi absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD.

5V konkretnem primeru iz podatkov spisa (same pogodbe v spisu ni) izhaja, da naj bi zapustnik z N. N. 7. 7. 2004 sklenil izročilno pogodbo in sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju pri notarju B. P. v K., vanjo naj bi bili vključeni vsi dediči po Ž. N., z izjemo dediča A. A. A. A. pri tem zatrjuje, da se ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo oziroma, da vanjo ni bil vključen. Za primer, ko se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se v skladu s 550. členom Obligacijskega zakonika (OZ) tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem (v poštev pride torej vračunanje teh delov v dedni delež drugih potomcev in upoštevanje teh delov pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine). Pritožnik je v zapuščinskem postopku uveljavljal nujni dedni delež. Glede na zakonsko določbo, da se deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, napotitev na pravdni postopek z zahtevkom, kot ga je navedlo v napotitvenem sklepu sodišče prve stopnje, ne pride v poštev.

6Glede na to, da dedinja N. N. zatrjuje, da je navedena pogodba po vsebini pogodba o preužitku in je nepremičnine pridobila odplačno s skrbjo za zapustnika, bi bilo eventuelno potrebno na pravdo napotiti njo, po predhodnem vpogledu v samo izročilno pogodbo in natančni ugotovitvi, v čem je med dediči spor. Za primer napotitve bi bilo treba navesti tudi razloge, zakaj je šteti pravico enega ali drugega dediča za manj verjetno. Pri napotitvenem sklepu mora biti sodišče pozorno tudi na pravilno pasivno legitimacijo.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Glede na že obrazloženo, nadaljnji napotki sodišču prve stopnje niso potrebni.