VSRS Sklep X Ips 255/2015

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revident) po odvetniku vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje po 1. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka in prosi za oprostitev plačila sodnih taks za vložitev revizije.

K I. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 602/2015 z dne 28. 4. 2015, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje ter v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi oškodovancu kot tožilcu v tam navedeni kazenski zadevi ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Tožena stranka je odločila, da revident ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ker je menila, da je dodelitev brezplačne pravne pomoči za subsidiarni obtožni predlog očitno nerazumna oziroma revident nima verjetnega izgleda za uspeh (ni verjetno pričakovati, da bi prosilec kot subsidiarni tožilec uspel in v morebitnem kazenskem postopku dokazal, da je osumljeni sodnik pri vodenju postopka in izrekanju sodne odločbe zavestno kršil zakon in izkrivljal pravo).

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6V obravnavani zadevi gre za dodelitev brezplačne pravne pomoči. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Enako stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v več zadevah, na primer X Ips 143/2010 z dne 19. 5. 2011, X Ips 468/2011 z dne 4. 4. 2012, X Ips 273/2012 z dne 13. 9. 2012 in X Ips 171/2012 z dne 18. 9. 2013. V sklepih U-I-117/09 in Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 je tudi Ustavno sodišče navedlo, da gre za izraz denarne vrednosti po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek. Obravnavani spor torej ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi in reviziji in navajanje višine škode, ki naj bi revidentu nastala v postopku, za katerega prosi za brezplačno pravno pomoč, ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

7Po presoji Vrhovnega sodišča pa revident ni izkazal niti izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

8Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej, zato mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.

9Revident v obravnavani zadevi zelo hude posledice utemeljuje z navedbami, da se mu z zavrnitvijo brezplačne pravne pomoči oporeka z Ustavo varovana pravica enakega varstva pravic v postopku pred sodišči (22. člen Ustave) in pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave), ker brez ustrezne pravne pomoči ne more uspešno uveljavljati svojih pravic v kazenskem postopku.

10Glede na pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revident zgolj s pavšalno trditvijo o posegu v navedeni ustavni pravici zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.

11Ker revident ni izkazal izpolnjevanja nobenega od uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

12Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

13V zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1).