VSRS Sklep II Kr 11586/2015-341

Zoper obdolženo B. C. se iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša pripor še za dva meseca, do vključno 25. 9. 2015 do 14.16 ure.

1Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče zoper obdolženo B. C. preiskava, da je v sostorilstvu storila trinajst kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po drugem in prvem odstavku 113. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Obdolženka je v priporu iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Pripor teče od 25. 3. 2015 od 14.16 ure dalje. Obdolženki je bil pripor nazadnje podaljšan s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Kr 11586/2015 z dne 15. 6. 2015 do 25. 7. 2015.

2Okrožni državni tožilec je na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena ZKP dne 13. 7. 2015 predlagal, da se obdolženi B. C. podaljša pripor. V predlogu za podaljšanje pripora navaja, da obstaja zakonska podlaga za pripor, to je utemeljen sum, da je obdolženka storila očitana ji kazniva dejanja, kar izhaja iz pravnomočnega sklepa o preiskavi. Navaja, da je podan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ter navaja okoliščine, na podlagi katerih ocenjuje, da pri obdolženki še vedno obstaja nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Obrazlaga sorazmernost pripora in njegovo neogibnost za varnost ljudi. Poudarja, da preiskave do sedaj iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče končati, saj še niso bile zaslišane vse oškodovanke, ki jih bo sodišče zaslišalo v okviru mednarodne pravne pomoči v Republiki Madžarski preko video konference. Iz navedb v predlogu izhaja tožilčeva ocena, da je potreben za zaključek preiskave in za tožilca za sprejem odločitve po končani preiskavi čas dveh mesecev.

3O predlogu državnega tožilca se obdolženka in njena zagovornica nista izjavili.

4Preiskovalna sodnica je skladno z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP pojasnila, da je potrebno zaslišati še devet oškodovank, državljank Republike Madžarske, s stalnim bivališčem v tej državi. Sodišče je posredovalo pristojnemu organu Republike Madžarske prošnjo za mednarodno pravno pomoč, zaslišanje oškodovank preko video konference in zaprosilo, da se zaslišanja opravijo v času od 29. 6. 2015 do konca julija 2015. Sodišče na Madžarskem je naroke razpisalo za 29. in 30. 6. 2015, vendar nobena oškodovanka na narok ni prišla, zato je preiskovalna sodnica posredovala Ministrstvu za pravosodje dopolnitev prošnje za mednarodno pravno pomoč in sicer, da videokonferenco izvedeta sodišči, ki sta glede na prebivališče prič pričam bližji. Sodišče v Nagykanizsi je odgovorilo, da bo možno izpeljati zaslišanje po video konferenci šele v obdobju od 20. 9. do 10. 10. 2015. Zato preiskovalna sodnica načrtuje dopolnitev prošnje za mednarodno pravno pomoč, da naj se priče zasliši po zaprošenem sodišču in bo tudi posredovalo vprašanja za priče. Zaslišati pa bo potrebno še soobdolženega P. O. zoper katerega je sodišče tudi uvedlo preiskavo na podlagi določbe drugega odstavka 169. člena ZKP. Narok za njegovo zaslišanje je Okrajno sodišče v Nagykanizsi razpisalo za dne 1. 9. 2015.

5Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če teče zoper obdolženca kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je po zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, podaljšati pripor še za tri mesece. Zoper obdolženo je uvedena preiskava zaradi kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po drugem in prvem odstavku 113. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od treh do petnajstih let, zato je formalni pogoj za podaljšanje pripora izpolnjen.

6Odločanje o podaljšanju pripora obsega presojo, ali so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je obdolženi storil določeno kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

7Utemeljen sum, da je obdolženka storila trinajst kaznivih dejanj trgovine z ljudmi je ugotovljen in obrazložen v pravnomočnem sklepu o preiskavi, na katerega se sklicuje državni tožilec v predlogu za podaljšanje pripora. Dokazi in podatki, ki so bili doslej zbrani in izvedeni, tudi po presoji Vrhovnega sodišča še vedno kažejo, da je utemeljen sum v smeri storitve obdolženki očitanih kaznivih dejanj podan. Nespremenjene ostajajo tudi okoliščine, na podlagi katerih je ugotovljen priporni razlog za obdolženko. Vrhovno sodišče se strinja z mnenjem državnega tožilca, da je pri obdolženki še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Objektivne in subjektivne okoliščine, ki utemeljujejo oceno državnega tožilca o še vedno podanem pripornem razlogu, se niso spremenile. Način izvršitve in teža kaznivih dejanj, katerih je obdolžena utemeljeno osumljena, okoliščine, v katerih so bila dejanja storjena, vztrajnost, saj naj bi obdolžena dejanja izvrševala v obdobju od 1. 9. 2010 do 25. 3. 2015, njeno ravnanje pa naj bi bilo prekinjeno šele z intervencijo policije ter obdolženkina vodilna vloga, predstavljajo objektivne okoliščine, pomembne za sklep, da obstaja realna in konkretna nevarnost ponovitve specifičnega, to je istovrstnega kaznivega dejanja. Takšen sklep pa utemeljuje tudi dejstvo, da je obdolženka brez zaposlitve in brez premoženja ter da naj bi ji izvajanje kriminalne dejavnosti z izkoriščanjem socialne in ekonomske stiske deklet, ki so se udinjale prostituciji, predstavljalo vir preživljanja ter dobička in koristi. Pa tudi okoliščina, da naj bi obdolženka svojo kriminalno dejavnost izvajala v različnih najetih stanovanjih, utrjuje sklep o realni in konkretni nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja. Tako objektivne in subjektivne okoliščine, ki so bile tudi že presojane ter obrazložene v dosedanjih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora, kažejo na realno in konkretno nevarnost ponovitve kaznivega dejanja.

8Podaljšanje pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti utemeljuje tudi presoja o neogibnosti pripora za varnost ljudi. Neogibnost pripora za varnost drugih se tudi ni v ničemer spremenila. Ob visoki stopnji nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj, ki napadajo zdravje in ogrožajo telesno varnost drugih zaradi spolnega izkoriščanja, se tako pokaže pripor, kot neogiben ukrep za odvrnitev nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja in kot najhujši poseg v osebno svobodo, v sorazmerju s težo dejanj, ki se očitajo obdolženki.

9Vrhovno sodišče je po navedenem ugodilo predlogu državnega tožilca ter obdolženki podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP še za dva meseca. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je potreben določen čas za izvedbo dokazov, ki jih navajata državni tožilec in preiskovalna sodnica. Prav tako pa je potreben tudi določen čas, da bo po zaključku preiskave državni tožilec sprejel eno izmed odločitev, predvidenih v drugem odstavku 184. člena ZKP. Sodišče mora pri trajanju pripora v preiskavi presojati, ali je trajanje v skladu s pravico obdolženca do sojenja v razumnem roku. V obravnavanem primeru Vrhovno sodišče upoštevaje obsežnost zadeve ter obseg procesnih dejanj, ki jih je še potrebno izvesti, ugotavlja, da je podaljšanje pripora za dva meseca razumen rok in da pravica obdolženke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni kršena.