VSL sklep I Ip 3755/2014

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za dovolitev izvršbe na nepremičnini parc. št. 297/13 in 297/20, obe k. o. X.

2Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo upnik po pooblaščencu zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se prehodna določba tretjega odstavka 82. člena novele ZIZ-J nanaša na že začet postopek izvršbe na nepremičnine, v tem postopku sklep o domiku torej ni bil izdan. Pove, da je bil ta izdan v drugem postopku (In 102/2010), zato te določbe ni mogoče uporabiti, temveč določbe novele ZIZ-J, po kateri je mogoče pristopiti k izvršbi na nepremičnino do pravnomočnosti sklepa o izvršbi na nepremičnine, ki pa še ni bil izdan. Navaja, da je bil predlog za izvršbo vložen po začetku uporabe novele ZIZ-J. Dalje navaja, da bi bilo tudi po določbah prej veljavnega 171. člena ZIZ mogoče dovoliti izvršbo po predlogu upnika, vendar ni bil mogoč pristop k že začeti izvršbi. Navaja, da je bil dolžnik ob vložitvi predloga še zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, izdani in pravnomočni sklep o domiku nepremičnin v drugem izvršilnem postopku pa ni ovira za dovolitev izvršbe na nepremičnine. Navaja, da ZIZ govori le o pristopu, ki je dovoljen le do pravnomočnosti sklepa o domiku, kar ne pomeni, da ni mogoče v ločenem postopku dovoliti izvršbe na nepremičnino oziroma natančneje izdati sklep o izvršbi, le pristop ni dovoljen. Bistvo določbe 171. člena ZIZ vidi v tem, da je zoper posamezno nepremičnino mogoče voditi le en izvršilni postopek, v katerem sodelujejo vsi upniki. Meni, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa o izvršbi in s tem pridobitev zastavne pravice upnika na nepremičnini, zaradi česar graja izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga za izvršbo. Navaja, da tretji s sklepom o domiku še ne postane lastnik nepremičnine, ampak to predstavlja samo naslov za pridobitev lastninske pravice, ki na kupca preide šele s sklepom o izročitvi nepremičnine. Sklicuje se na stališče Višjega sodišča v Mariboru v sklepu št. I Ip 264/2012 z dne 5. 7. 2012. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša stroške pritožbe.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zavrnilo na podlagi stališča, da po pravnomočnosti sklepa o domiku (ta je postal pravnomočen 26. 6. 2014) pristop novega upnika k izvršbi ni več dopusten. Pri svoji odločitvi je pravilno uporabilo prehodno določbo tretjega odstavka 82. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki določa, da se postopek dokonča po določbah do tedaj veljavnega zakona, če je bila v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že izdana odredba o prodaji. Zaradi navedenega je tudi pravilno uporabilo določbo 171. člena ZIZ, kakršna je veljala pred sprejetjem ZIZ-J (ki je začel veljati 30. 7. 2014), po kateri je bilo k začeti izvršbi mogoče pristopiti do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu.

6Odločilno v predmetni zadevi je, da je bil sklep o domiku v zvezi z istima nepremičninama že izdan in je postal pravnomočen 26. 6. 2014, kar je pred začetkom veljavnosti ZIZ-J (30. 7. 2014). Glede nato, da je bila v izvršilnem postopku št. In 102/2010 za isti nepremičnini, na kateri je predlagana izvršba v predmetni zadevi, odredba o prodaji izdana pred 30. 7. 2014, je v zvezi z izvršbo na navedeni nepremičnini mogoča zgolj uporaba zakona, kakršen je veljal do uveljavitve novele ZIZ-J.

7Določbe 171. člena ZIZ urejajo razmerje med dvema ali več izvršbami na isto nepremičnini. Določba prvega odstavka prepoveduje sočasen tek dveh izvršb na isti nepremičnini, v drugem odstavku pa je določeno, da upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. Razlog, zaradi katerega zakon predpisuje enotno vodenje postopka izvršbe na nepremičnino, je v tem, da se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat. Pristop kasnejših upnikov k že začeti izvršbi na nepremičnino, je zato predpisan zaradi največjega možnega zavarovanja pravic upnikov v postopku izvršbe na nepremičnino. Po zakonu, ki se uporablja pri izvršbi na predmetni nepremičnini, po pravnomočnem domiku nepremičnine kupcu namreč izvršba na isto nepremičnino ni več mogoča. Glede na to, da je postal sklep o domiku na predmetni nepremičnini pravnomočen še po prejšnjem zakonu, so imele stranke tega postopka upravičeno pričakovanje, da po pravnomočnosti sklepa o domiku ne bo mogel k izvršbi na isti nepremičnini pristopiti noben upnik več. V kolikor bi sodišče v predmetni zadevi z izdajo sklepa o izvršbi dovolilo pristop upnika iz te zadeve k izvršbi v vodilni zadevi In 102/2010, bi šlo za poseg v pričakovalne pravice strank tistega postopka, po drugi strani pa za privilegiranje upnika iz te izvršilne zadeve. V izvršilni zadevi In 102/2010 se je za prodajo nepremičnin uporabljal ZIZ pred novelo ZIZ-J, torej je bila mogoča pritožba zoper sklep o domiku, upniku pa bi bil ob uporabi novega ZIZ-J omogočen pristop k izvršbi do pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Ratio legis za spremembo 171. člena ZIZ pa je bil prav v dejstvu, da zoper sklep o domiku po ZIZ-J ni več mogoča pritožba in je posledično trenutek, do katerega je mogoč pristop k izvršbi, pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine.

8Pritožnik glede na predpisano obvezno enotno vodenje postopka na nepremičnino (prvi odstavek 171. člena ZIZ) zmotno meni, da bi sodišče lahko v ločenem postopku dovolilo izvršbo na isti nepremičnini. To ni mogoče ne po novem, ne po starem zakonu. Pri izvršbi na nepremičnino, na katero je izvršba že dovoljena, je mogoč zgolj pristop k izvršbi skladno s pogoji tretjega odstavka 171. člena ZIZ, zavzemanje upnika za uporabo zakona, kakršen je začel veljati 30. 7. 2014 (se pravi po pravnomočnosti sklepa o domiku za isti nepremičnini), pa ni utemeljeno (glej obrazložitev zgoraj). Pristop k izvršbi na navedeni nepremičnini v vodilni zadevi št. In 102/2010 ni več mogoč, zato je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo v predmetni zadevi pravilno zavrnilo.

9V pritožbi se upnik sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Ip 264/2012 z dne 5. 7. 2012, ki pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj gre za popolnoma drugačno situacijo kot je predmetna, saj se nanaša na odnos med originarno pridobitvijo lastninske pravice s strani kupca po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine in pravico do poplačila upnika, ki je pridobil zastavno pravico z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Glede na to citirana sodna odločba za odločitev v predmetni zadevi ni pravno pomembna in se do nje višje sodišče nadalje ne opredeljuje.

10Ostale pritožbene navedbe za preizkus izpodbijanega sklepa niso odločilne, zato višje sodišče nanje posebej ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter 38. člen ZIZ).