VSL sklep Cst 284/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku (1. točka izreka) in določilo preizkusno obdobje pet let od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče dne 9. 3. 2010 (2. točka izreka).

2Dolžnik se je pritožil zoper dolžino preizkusnega obdobja, uveljavljal je vse pritožbene razloge in predlagal višjemu sodišču, da ugodi pritožbi in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da določi preizkusno obdobje treh let od začetka stečajnega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Dolžino preizkusnega obdobja določi sodišče ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena tega zakona mora dolžnik opisati v predlogu za odpust obveznosti, ki mu mora predložiti dokaze o obstoju teh okoliščin (tretji odstavek 398. člena ZFPPIPP).

5Dolžnik se je v dokaz svoje insolventnosti v predlogu za začetek stečajnega postopka skliceval na postopek izvršbe, ki je tekel zoper njega zaradi izterjave 1.561.235,95 EUR, navedel pa je, da ima odprte obveznosti še do šestih upnikov. V predlogu za odpust obveznosti je predlagal, da se mu določi preizkusno obdobje v skladu s 4. in 5.(1) odstavkom 400. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je potrebno za presojo, ali izpolnjuje pogoje za odpust obveznosti, glede na okoliščine konkretnega primera dolžniku določiti preizkusno obdobje pet let od začetka postopka odpusta obveznosti. Obrazložitev sklepa vsebuje razloge o odločilnih dejstvih za določitev maksimalno predpisanega preizkusnega obdobja v skladu s četrtim odstavkom 400. člena ZFPPIPP in ga je mogoče preizkusiti.

6Okoliščin, ki so dolžnika pripeljale do insolventnosti, dolžnik ni opisal niti v predlogu za začetek stečajnega postopka, niti v predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti,(2) zato sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da teh okoliščin ni zadosti upoštevalo. Enako velja za v pritožbi prvič podane trditve, da je dolžnik oče dveh otrok. Ker gre za pritožbene novote, pri čemer dolžnik niti ne trdi, koliko sta otroka stara, oziroma ne izkaže, da trditev o očetovstvu ni mogel podati že v predlogu za odpust obveznosti, jih tudi višje sodišče ne more upoštevati kot relevantne za presojo dolžine preizkusnega obdobja.

7Med preizkusnim obdobjem mora dolžnik, če je zaposlen, izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca in druge obveznosti iz delovnega razmerja (1. točka prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP); če pa ni zaposlen in je sposoben za delo, si mora prizadevati, da najde zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, upravitelju pa mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev (2. točka prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP). Iz vsebine določbe prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP izhaja, da imata tako zaposleni dolžnik kot tudi za delo sposoben nezaposleni dolžnik obveznost, da v času preizkusnega obdobja delata. Dolžina preizkusnega obdobja pri za delo sposobnih dolžnikih po četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP ni odvisna od statusa dolžnika kot zaposlene ali nezaposlene osebe, pač pa od njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je dolžnik zdrav, delazmožen in star 41 let, ter da zato ocenjuje, da bo upnikom do zaključka preizkusnega obdobja lahko vsaj delno poplačal svoje dolgove. Pri tem je pravilno upoštevalo načelo sorazmernosti pravic dolžnika, da se mu dolgovi odpustijo, s pravico upnikov, da prejmejo plačilo svojih terjatev. Dolžnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo razlike med dolžniki, ki se ne trudijo poplačati svojih upnikov, z dolžnikom, ki kot eden redkih, ki je zaposlen, tudi prejema stalne mesečne dohodke. Če se nek dolžnik v času preizkusnega obdobja izogiba svojim obveznostim, ne more biti kriterij za določitev preizkusnega obdobja, pač pa je to razlog za ustavitev postopka odpusta obveznosti. Materialno pravno je neutemeljeno stališče dolžnika, da mu status zaposlenega, v primerjavi s statusom za delo sposobnih nezaposlenih dolžnikov, daje podlago za krajšo preizkusno obdobje. Ne navede pa tudi nobenega primera, v katerem naj bi ob podobnih okoliščinah sodišče prve stopnje dolžniku določilo tri letno preizkusno obdobje, kot ga zase predlaga v pritožbi. Zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ravnalo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.

8S tem se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------

(1) Besedilo 5. odstavka 400. člena ZFPPIPP se glasi: Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti

(2) Obe vlogi je vložil po pooblaščenem odvetniku