VSL sodba I Cpg 511/2014

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 20.512,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 6. 2009 dalje do plačila in plačilo pravdnih stroškov s strani tožene stranke (I. točka izreka). Odločilo še je, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki 882,21 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se je pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka in predlagala, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku, oziroma podrejeno jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3Pritožba tožnice je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo 14. točko 339. člena ZPP, ker naj bi bil izrek izpodbijane sodbe v nasprotju z obrazložitvijo, saj naj bi sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, obenem pa ugotovilo, da je prišlo do prometne nesreče. Pritožbeno sodišče se v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da ni bila podana ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti (in s tem nastanek zavarovalnega primera), to je vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo.

6Pravilno je postopalo sodišče prve stopnje, ko je mnenje sicer sodnega izvedenca A., ki ga je pripravil pred začetkom pravdnega postopka, upoštevalo kot del trditvene podlage tožeče stranke in torej ne kot dokaz ter ko je njegovo izpoved na zaslišanju štelo kot dokaz z zaslišanjem priče, ne pa kot dokaz s sodnim izvedencem. Procesna določila glede postavitve in izvedbe dokaza z izvedencem so povsem jasna (243.-256. člen ZPP) in pritožnica ne more zakonske ureditve zaobiti z utemeljevanjem, da je A., ki ima sicer status sodnega izvedenca (vendar ni bil postavljen v tem postopku) podal strokovno mnenje, pač pa je upoštevaje določila ZPP glede zaslišanja prič le izpovedal svoje (posredno) videnje dogodka in nastanka škode. Upoštevaje trditve strank glede spornega nastanka škode je sodišče prve stopnje to dejstvo pravilno ugotavljalo s pomočjo sodnega izvedenca P., ki trditev (tudi predpravdnega mnenja A.) tožeče stranke ni potrdil in je ugotovil, da je sicer do prometne nesreče prišlo, vendar škoda, ki jo zatrjuje tožeča stranka, ni nastala v zatrjevani prometni nesreči.

7Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko ni postavilo drugega izvedenca cestno prometne stroke, ker je štelo, da je mnenje sodnega izvedenca P. ustrezno in da niso podani pogoji za postavitev drugega izvedenca. Sodišče drugega izvedenca ne postavi takrat, ko katera izmed strank ni zadovoljna z že podanim izvedeniškim mnenjem, pač pa takrat, ko stranka substancirano in utemeljeno izpodbija strokovnost oziroma izhodišča podanega izvedeniškega mnenja.

8V konkretnem primeru pritožba (pavšalno) izpodbija metodo, ki jo je izvedenec P. uporabil za ugotovitev trčne hitrosti. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tudi iz izpovedb M., K. in Ž. izhaja, da intenziteta trka ni bila močna, kar se sklada z ugotovitvijo izvedenca o nizki trčni hitrosti. Tako nima prav pritožnica, ko izpodbija ugotovitve izvedeniškega mnenja v tem delu. Še posebej, ko jih povezuje s predpravdnimi ugotovitvami (trditvami) izvedenca A. in na ta način utemeljuje, da bi bilo potrebno postaviti drugega izvedenca.

9Skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP se je pritožbeno sodišče opredelilo le do navedb pritožnice, ki so odločilnega pomena.

10Sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj pritožbeni razlogi niso podani, niti ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (353.čl.ZPP).