VSL sklep II Cp 3250/2014

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in zakonitega dediča D. napotilo na pravdo zoper M., na ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem Ž. sodi polovica stanovanja na naslovu ..., polovica garaže na naslovu ..., polovica nepremičnine s parc. št. ... k. o. X in osebni avto ..., letnik 2004.

2Zakoniti dedič takšno odločitev sodišča izpodbija v laični pritožbi. V obsežnih navedbah se sklicuje na dokaze, na podlagi katerih bi po njegovem mnenju sodišče v zapuščinskem postopku moralo odločiti, kaj je predmet dedovanja po njegovem očetu.

3Pritožba ni utemeljena.

4Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku (2. člen Zakona o dedovanju, ZD). Med dedičema je spor ali so nepremičnine, ki so predmet te pravde in osebni avto, del zapuščine. Med strankama postopka je torej spor o obsegu zapuščine. V takšnem sporu pa ne odloča zapuščinsko sodišče v nepravdnem postopku, ampak napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Ker je dedinja M. lastninsko pravico na nepremičninah dokazovala s pogodbami in podatki registra motornih vozil, je sodišče v zapuščinskem postopku kot manj verjetno ocenilo pravico pritožnika (prvi odstavek 213. člena ZD) in ga napotilo na pot pravde. V pravdnem postopku bo imel možnost, da v ustrezno izvedenem dokaznem postopku sodišče prepriča, da so njegove navedbe utemeljene in če so, bo takšna odločitev sodišča v pravdnem postopku obvezujoča tudi za zapuščinsko sodišče. To bo prekinjeno zapuščinsko obravnavo nadaljevalo, ko bo v pravdnem postopku rešeno vprašanje, kaj sodi v zapuščino po pokojnem Ž..

5Odločitev sodišča prve stopnje je glede na navedeno pravilna, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).