VSL sodba in sklep I Cpg 1006/2014

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka delno spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VP 143038/2009 z dne 7. 10. 2009 vzdrži v veljavi v dajatvenem delu izreka za 4.000,00 EUR, v 2. točki izreka pa se izpodbijana sodba razveljavi.

II. V ostalem se postopek zaradi umika pritožbe ustavi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 382,00 EUR pritožbenih stroškov.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 13. 9. 2010 zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka plača znesek 17.886,06 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za opravljena tesarska in krovska dela. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2Sodišče druge stopnje je s sodbo z dne 6. 3. 2012 pritožbi tožeče stranke delno ugodilo tako, da je prvostopenjsko sodbo delno spremenilo tako, da je zahtevku za plačilo 8.056,13 EUR z zamudnimi obrestmi ugodilo, in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

3Po vloženi reviziji tožene stranke je Vrhovno sodišče s sklepom z dne 23. maja 2014 drugostopenjsko sodbo v delu, v katerem je bila sodba sodišča prve stopnje spremenjena (in je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno za plačilo 8.056,13 EUR z zamudnimi obrestmi) in v stroškovnem delu, razveljavilo ter v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4Sodišče druge stopnje je v ponovljenem postopku dne 5. 2. 2015 (na zapisniku o glavni obravnavi je pomotoma zapisano 5. 1. 2015) opravilo pritožbeno obravnavo, na katero je pristopila le tožeča stranka. Pooblaščenec tožeče stranke je pojasnil, da sta se pravdni stranki v času po izdaji drugostopenjske sodbe ustno dogovorili, da tožena stranka tožeči stranki plača 4.000,00 EUR, kar je tožena stranka tudi storila. Tožeča stranka je izjavila, da šteje, da je s plačilom 4.000,00 EUR sporno razmerje med strankama urejeno in da za presežek zahtevka umika tožbo.

5Pritožbeno sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da sta pravdni stranki sklenili izvensodno poravnavo, s katero sta celovito uredili vse medsebojne pravice in obveznosti iz tega spora in da sta sklenjeno izvensodno poravnavo tudi že izvršili. Ker pa je do sklenitve te poravnave in plačila prišlo po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji dne 13. 10. 2010, teh dejstev pritožbeno sodišče, ki odloča po stanju na dan glavne obravnave, ne more več upoštevati. Morebitno plačilo terjatve, ki je bilo opravljeno v času po izdaji prvostopenjske sodbe, se zato lahko uveljavlja le z ugovorom po 8. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ v izvršilnem postopku.

6Opisano procesno in dejansko situacijo bi sicer bilo mogoče vsebinsko najustrezneje rešiti s sklenitvijo sodne poravnave na pritožbeni obravnavi. Vendar pa se te pravilno vabljena tožena stranka ni udeležila. Pritožbeno sodišče je upoštevalo izjavo tožeče stranke o delnem umiku tožbe, ki ga je tožeča stranka podala na pritožbeni obravnavi, kot delni umik pritožbe. Tudi tožbo je mogoče umakniti le do konca glavne obravnave na prvi stopnji (2. odstavek 188. člena ZPP), po vložitvi pritožbe pa je do sprejema odločitve o njej mogoče umakniti le pritožbo (2. odstavek 334. člena ZPP). Učinek umika pa je v obeh primerih enak. Ker je tožeča stranka s pritožbo zoper izdano prvostopenjsko sodbo vztrajala le glede glavnice 4.000,00 EUR, in ker se zaradi neudeležbe tožene stranke na pritožbeni obravnavi v pritožbi zatrjevana dejstva štejejo za resnična (2. odstavek 348. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku za 4.000,00 EUR ugodilo, v posledici pa je razveljavilo tudi stroškovni del izpodbijane sodbe. V skladu z načelom uspeha je višje sodišče odločilo še o pritožbenih stroških (154. člen ZPP v zvezi s 164. čl. ZPP). Tožeča stranka je priglasila pritožbene stroške, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku: 628,80 EUR po tarifi 3210, 349,20 EUR po tarifi 3212, 20,00 EUR po tarifi 6002, 22% DDV, 519,00 EUR sodna taksa za pritožbo, skupaj torej 1736,56 EUR. Ocenilo je, da je tožeča stranka s pritožbo uspela v višini 22%, zaradi tega je upravičena do povrnitve stroškov v višini 382,00 EUR.