VSK sklep II Kp 37278/2014

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne preiskovalnemu sodniku v nadaljnji postopek.

Okrožno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom zoper državljana Romunije, A.B., na podlagi 167. in 169. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) uvedlo preiskavo v smeri nadaljevanega poskusa kaznivega dejanja uporabe ponarejene bančne kreditne ali druge kartice po prvem odstavku 247. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1 in prvim odstavkom 34. člena KZ-1.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je pritožbo vložil obdolženčev zagovornik s predlogom, da se pritožbi obdolženega ugodi ter zadevo za uvedbo preiskave zavrne oziroma sklep o uvedbi preiskave razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je preiskovalni sodnik predložil zahtevo Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici za uvedbo preiskave zoper obdolženca v smeri v izreku navedenega kaznivega dejanja, ker je ocenil, da ni podana zadostna dokazna podlaga za utemeljenost suma, da je obdolženec storilec očitanega kaznivega dejanja. Nasprotno od preiskovalnega sodnika zunajobravnavni senat pomislekov ni imel ter ocenil, da je v zadostni meri izkazan utemeljen sum, da naj bi obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje, preiskavo pa je uvedel brez zaslišanja obdolženca, ker gre za tujega državljana s prebivališčem v tujini, ki je kot državljan Evropske unije tudi izrazito mobilen, zaradi česar je njegova nedosegljivost oziroma udeležba v postopku otežena, s postopkom pa bi bilo zaradi krajšega zastaralnega roka glede na zagroženo kazen nevarno odlašati.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede ugotovitve zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje, da je v zadostni meri izkazan utemeljen sum, da naj bi obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je utemeljenost suma prepričljivo obrazložilo v 4. točki izpodbijanega sklepa in k temu kar je navedlo ni kaj dodati. Ni pa se moč strinjati s sodiščem prve stopnje, da je izpolnjen tudi pogoj za izdajo izpodbijanega sklepa iz drugega odstavka 169. člena ZKP, torej brez zaslišanja tistega zoper katerega je zahtevana preiskava. Izjema od tega pravila je podana, če bi bilo nevarno odlašati ali, če preiskovalni sodnik glede na že opravljeno zaslišanje po 148.a členu ZKP in podano zahtevo za preiskavo oceni, da ponovno zaslišanje ni potrebno. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje sicer pojasnjuje (točka 3 obrazložitve), da gre za tujega državljana s prebivališčem v tujini, ki je kot državljan EU tudi izrazito mobilen, zaradi česar je njegova dosegljivost oziroma udeležba v postopku otežena, s postopkom pa bi bilo zaradi krajšega zastaralnega roka glede na zagroženo kazen nevarno odlašati, vendar navedeni razlogi niso izkazati v tolikšni meri, da bi opravičevali izdajo izpodbijanega sklepa brez obdolženčevega predhodnega zaslišanja. Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bil obdolženec na begu, naslov njegovega bivališča je znan, zgolj dejstvo, da se vabilu na zaslišanje ni odzval (kar je razumeti iz nestrinjanja preiskovalnega sodnika) pa ne pomeni, da se sme izdati sklep o preiskavi brez njegovega zaslišanja. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je bil odvetnik S.Z., ki je obdolženca najprej zagovarjal (uradni zaznamek na listovni št. 154 spisa, ko je opravičil obdolženčevo odsotnost z naroka zaradi zaslišanja), kot odvetnik I.C., ki ga zagovarja sedaj (pooblastilo na listovni št. 160 spisa), z obdolženim v stiku, glede na čas storitve kaznivega dejanja (7. november 2011) in desetletni rok za zastaranje kazenskega pregona (4. točka prvega odstavka 90. člena KZ-1) pa tudi še ni izkazana nevarnost odlašanja v tolikšni meri, da bi zgolj zaradi tega obstajal utemeljen razlog, da se sklep o preiskavi izda brez obdolženčevega zaslišanja. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo preiskovalnemu sodniku v nadaljnji postopek (tretji odstavek 402. člena ZKP).