VSK sklep II Kp 23422/2013

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje podaljšalo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi tako, da je P.K. in njenim pooblaščencem zaradi začasnega zavarovanje odvzema premoženjske koristi v skupni vrednosti 18.125,00 EUR prepovedalo odtujitev ali obremenitev nepremičnin, vpisanih v posestni list 1 in sicer za parcele vpisane v ZKV ID znak: 2 parcelna št. 119/1 k.o. G. in ZKV ID znak: 3 k.o. G. z zaznambo prepovedjo odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi ter družbi M. d.o.o. zaradi začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi v skupni vrednosti 72.085,00 EUR prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnine in sicer na delu stavbe št. 3 v stavbi št. 2 k.o. I, z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi, oboje za šest mesecev to je do 26.8.2015. Pod točko dva izreka izpodbijanega sklepa pa je zavrnilo predlog tožilke za podaljšanje začasnega zavarovanja zoper obtoženega G.K..

Proti takemu sklepu je vložila pritožbo družba M. d.o.o., smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je obtožnica, vložena zoper obtožence pravnomočna, kar pomeni, da je podan utemeljen sum, da so obtoženci storili v obtožbi očitano kaznivo dejanje, v tej posledici pa tudi utemeljen sum, da je družba M. d.o.o. pridobila premoženjsko korist v skupni vrednosti 72.085,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da so pogoji za podaljšanje odrejenega zavarovanja še vedno podani, ker se okoliščine, ki so narekovale njegovo odreditev niso v ničemer spremenile.

Pritožnica v pritožbi trdi, da je stanje glede dokaznega gradiva drugačno od tistega, ki je bilo v času, ko je bila predlagana sedanja začasna odredba. Pri tem se sklicuje na dokazne predloge, ki so bili predlagani na predobravnavnem naroku in ki po oceni pritožnice dokazujejo, da protipravna premoženjska korist, ki naj bi jo pridobila družba M. d.o.o. ni taka kot je očitano v obtožnici oziroma družba sploh ni pridobila protipravne premoženjske koristi.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, tega pritožnica ni mogla izpodbiti. Spremenjene okoliščine, na katere se sklicuje v pritožbi, glede na fazo postopka, nima pravno upoštevne teže, saj gre za dokaze o katerih bo odločilo sodišče prve stopnje v dokaznem postopku in jih v primeru izvedbe le-teh presojalo skupaj z drugimi izvedenimi dokazi. Gre torej za oceno dokazov, ki je prepuščena razpravljajočemu senatu, na odločanje o podaljšanju začasnega zavarovanja pa nimajo vpliva, saj ne gre za dokaze, ki bi že prima facie ovrgli dokaze, ki so bili podlaga pravnomočni obtožnici.

Ker je podana tudi nevarnost, da bo družba M. d.o.o. razpolagala s svojim premoženjem, tako da ga bo skrila oziroma odtujila in s tem precej otežila odvzem protipravne pridobljene premoženjske koristi po končanem kazenskem postopku, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnica s pritožbo ne more uspeti s trditvijo, da ima „družba in tudi sam njen direktor še veliko drugega premoženja, da se bo lahko izterjalo vse kar se bo na koncu tega postopka pokazalo kot morebitna protipravna premoženjska korist“. Če ta pritožbena navedba drži, pritožbeno sodišče napotuje pritožnico, da v skladu z drugim odstavkom 502.c člena ZKP vloži predlog za odreditev novega načina zavarovanja namesto obstoječega.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi in tega pritožnica ni mogla izpodbiti, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev pritožbenega sodišča ima podlago v tretjem odstavku 402. člena ZKP.